Obravnavo novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji so člani odbora začeli v sredo, a jim razprave ni uspelo zaključiti. Zato so jo nadaljevali danes, a tudi po triurni razpravi niso prišli do odločanja o vloženih dopolnilih.

Tudi danes so opozicijski poslanci, predvsem iz vrst SDS, ponavljali očitke, da bo zakon povzročil velike odškodninske zahtevke, da bo podlaga za pridobivanje državljanstva ter da so izbrisani delovali proti samostojnosti Slovenije in bi si status lahko uredili. V koalicijskih poslanskih skupinah so po drugi strani opozarjali, da je bil izbris neustaven, zato je treba sprejeti zakon, ki bo te krivice popravil.

(Foto: Damjan Žibert)

Ker so morali člani odbora izprazniti sejno dvorano, so sejo znova prekinili. Kot je pojasnil predsednik odbora Vinko Gorenak, bo nadaljevanje sklical, ko bo dobil prost termin dvorane, ni pa še znano, ali bo to mogoče še pred začetkom januarske redne seje državnega zbora. Tedaj naj bi namreč poslanci o spremembah zakona o ureditvi statusa izbrisanih po terminskem načrtu državnega zbora že glasovali.

Številna dopolnila

Ko se bo odbor za notranjo politiko znova sestal, bo odločal o številnih dopolnilih, ki so predlagana k zakonu. Medtem ko so koalicijska dopolnila večinoma redakcijske narave, pa v SDS predlagajo številna dopolnila, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa. Med drugim predlagajo, da bi izbrisani lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje od dne, ko jim je bila izdana odločba, in ne od izbrisa, poleg tega pa bi bili do statusa upravičeni le, če so kadar koli zaprosili za dovoljenje za stalno prebivanje.

Poleg tega bi v SDS v zakon zapisali, da do povračila škode ne bi bili upravičeni izbrisani, ki niso vložili nobene vloge, in tisti, ki so "aktivno sodelovali v agresiji zoper Slovenijo". V poslanski skupini so tudi predlagali, da se rok za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje skrajša s treh let na tri mesece.

Predlog zakona naj bi sicer, kot je v sredo pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič, po 18 letih končno celovito uredil problematiko izbrisanih. Gre za tiste izbrisane, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. Poudaril je tudi, da zakon nima finančnih posledic ter da ne predstavlja podlage za podeljevanje državljanstev.