Slovenija

Razprava o EU in NATU

Ljubljana, 29. 05. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Na zasedanju političnega odbora PS zveze NATO se je razvila živahna razprava o odnosih med zvezo NATO in Evropsko unijo.

Božo Cerar je govoril o zvezi NATO in varnosti v Jugovzhodni Evropi
Božo Cerar je govoril o zvezi NATO in varnosti v Jugovzhodni Evropi FOTO: Dare Čekeliš

Na današnjem zasedanju političnega odbora Parlamentarne skupščine (PS) zveze NATO v Ljubljani se je razvila živahna razprava o odnosih med zvezo NATO in Evropsko unijo. Medtem ko je več ameriških predstavnikov izrazilo zaskrbljenost nad načrti skupne evropske obrambe, češ da "so sanje Evropejcev, da bi EU nekoč nadomestila NATO", pa so evropski predstavniki zatrdili, da je cilj Evropejcev le okrepiti evropski steber NATO, ne pa ga nadomestiti.

"Ne bojte se evropske obrambne politike. Naša ambicija ni oslabitev zveze NATO, ampak njena krepitev. Res imamo svoje sanje, te pa so okrepitev evropskega stebra znotraj zavezništva. Strinjali se boste, da je namreč naše zavezništvo povsem neuravnoteženo," je dejal francoski predstavnik Loic Bouvard. Tako je odgovoril na opozorilo ameriškega kolega Joela Hefleya, republikanca iz Kolorada, ki je menil, da bi bila velika napaka, če bi EU prevzela naloge zavezništva, ki se je izkazalo za najuspešnejše v zgodovini.

V okviru spomladanskega srečanja PS NATO sicer danes zaseda tudi odbor za znanost in tehnologijo.

Če bo zavezništvo oslabljeno, bo to slabše za nas vse, je opozoril Hefley. Evropska unija nima ustreznih zmogljivosti, niti jih ne bo imela v prihodnosti. Seveda tudi unija zagotavlja stabilnost, ampak NATO je tisti, ki ima zmogljivosti, da lahko to počne, je še dejal ameriški kongresnik.

Podobno je menil njegov republikanski kolega iz Illinoisa John Shimkus. "NATO igra bistveno vlogo, ne moremo ga podcenjevati in reči, da v mednarodnem okolju nima več vloge. EU razmišlja o tako imenovani mehki moči, ampak ta ni ustavila nasilja na Kosovu. Če res mislimo, da bomo vojne ustavili z 'mehko močjo', nismo realistični," je prepričan Shimkus. Vendar pa kongresnika moti, ko se ZDA tolčejo po prsih in pravijo, da so one tiste, ki vse rešijo. "Gre za kolektivno sposobnost - zaradi tega smo močni," je opozoril.

V razpravo je posegel tudi predsednik odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta, Nemec Elmar Brok. Kot je dejal v odgovor na ameriške kritike, sam "težko razume govorjenje o konkurenci med EU in zvezo NATO". "Ne poznam politika, ki bi razmišljal na ta način. Gre za komplementarnost, tako razmišljamo v Bruslju," je pojasnil. "NATO naj ostane temelj kolektivne varnosti. Tam, kjer ne more posredovati, npr. pri majhnih regionalnih konfliktih, ne moremo pričakovati, da bodo ZDA vedno pošiljale svoje enote v Evropo. Potrebna je delitev dela. Dober primer je dogajanje v BiH, kjer je EU prevzela operacijo od zveze NATO," je še dejal Brok.

NATO bi moral postati bolj političen

Gerhard Schröder meni, da bi moral NATO postati bolj političen
Gerhard Schröder meni, da bi moral NATO postati bolj političen FOTO: Reuters


Več udeležencev splošne razprave se je ustavilo tudi pri februarski izjavi nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, češ da bi moral NATO bolj razviti svojo politično dimenzijo. Kot je dejal predsednik političnega odbora, Nemec Markus Meckel, bi moralo zavezništvo tudi po njegovem mnenju postati bolj političen prostor, ne le vojaški, saj bi bilo tako bolj odprto za posvetovanja. "V prihodnosti moramo na to odgovoriti, Evropejcem pa bi moralo biti še posebej v interesu, da pripravijo zavezništvo do tega, da analizira razmere in nato odločitve sprejema skupaj. Doslej temu ni bilo tako," je opozoril. Meckel se je zavzel tudi za to, da bi v okviru zavezništva več govorili tudi o drugih, ne le vojaško-varnostnih vprašanjih, pri čemer je omenil varovanje okolja in gospodarska vprašanja.

Cerar izpostavil pomen Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi

NATO bi moral okrepiti sodelovanje z OVSE, meni Božo Cerar
NATO bi moral okrepiti sodelovanje z OVSE, meni Božo Cerar FOTO: POP TV


Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Božo Cerar meni, da je za Slovenijo bil NATO dolgo glavni dejavnik zagotavljanja varnosti in stabilnosti na Zahodnem Balkanu in njegova prizadevanja ostajajo eden od ključnih elementov v razvoju regije. NATO pa ni edina organizacija, ki deluje na območju, in lahko bi rekli, da je skrajni čas za okrepitev sodelovanja med njim in EU, pa tudi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), da bi dosegli največjo učinkovitost pri zagotavljanju stabilnosti regije, še dodaja Cerar.

Po besedah Cerarja, ki je spomnil na uspešno sodelovanje med zavezništvom in EU v Bosni in Hercegovini, bi moralo takšno sodelovanje med organizacijami temeljiti na načelih nepodvajanja, komplementarnosti programov in izboljšane koordinacije med različnimi organizacijami. Kot zelo pomemben dejavnik je pri tem omenil izmenjavo informacij na različnih ravneh. Cerar, ki je govor posvetil prav vlogi zveze NATO in njegovega sodelovanja z EU in OVSE na območju JV Evrope, je spomnil, da je stabilizacija omenjene regije tudi ena od glavnih prioritet slovenskega predsedovanja OVSE v letošnjem letu. "OVSE bi morala ostati in bo ostala v regiji," je dejal.

Sekretar Programa za opazovanje Arktike bo opozoril na klimatske spremembe na Arktiki
Sekretar Programa za opazovanje Arktike bo opozoril na klimatske spremembe na Arktiki FOTO: Reuters

Ruske zaloge orožja velike, zaščita pa slaba

V okviru spomladanskega srečanja PS NATO je zasedal tudi odbor za znanost in tehnologijo, na katerem je med drugim nastopil direktor Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Dorijan Maršič in predstavil operacije razminiranja v JV Evropi, obravnavali pa so tudi osnutek poročila o varnosti materiala, povezanega z orožjem za množično uničevanje, v Rusiji.

Poročevalec za slednje vprašanje, Kanadčan Pierre Claude Nolin, je v osnutku poročila zapisal, da je varnost zalog orožja za množično uničevanje verjetno največja varnostna skrb ta čas zaradi možnosti, da se do njega dokopljejo in ga tudi uporabijo teroristične skupine. Rusija pa je pri tem "pod žarometi, saj so njene zaloge tega orožja največje na svetu, njihova zaščita pa daleč od popolne", piše v poročilu.

Čeprav je mednarodna skupnost, posebej ZDA, vložila veliko sredstev v pomoč Rusiji in drugim nekdanjim sovjetskim republikam pri spopadanju s tem problemom, pa poročevalec meni, da so nujno potrebna dodatna prizadevanja, Rusija in države donatorke pa bi lahko tesneje sodelovale, če bi bile odstranjene določene ovire. Poročevalec ob tem meni, da je moč zadržanost Rusije pri zagotavljanju polnega dostopa na tem področju "pojasniti le kot ostanek predsodkov iz hladne vojne".

SORODNI ČLANKI

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1