Državni zbor je sinoči razpisal zakonodajni referendum o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, v četrtek pa bodo začeli teči roki za njegovo izvedbo. Uradna referendumska kampanja se bo lahko začela 12. novembra, do 17. novembra pa morajo organizatorji prijaviti kampanjo. Kampanja se mora končati 10. decembra opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. 12. decembra pa se bodo volivci lahko odpravili na glasovanje na referendum.
A določanje datuma poteka referenduma ni potekalo gladko. Poslanci SDS so predlagali, da bi referendum razpisali šele aprila, čemur je poslanska večina nasprotovala, saj bi zakon o RTVS začel veljati 1. januarja prihodnje leto.
Ker je DZ zavrnil njihov predlog, predlagatelji referenduma, predvsem poslanci SDS, niso sodelovali pri glasovanju o odloku, zaradi česar je bil DZ v treh poskusih nesklepčen. Ker se je zadnji rok za razpis referenduma iztekel v torek, so poslanci sejo nadaljevali malo pred polnočjo in nazadnje izglasovali odlok o razpisu referenduma. Poslanci SDS se nadaljevanja seje niso udeležili. DZ je bil sicer referendum v skladu z ustavo dolžan razpisati.
Koalicija ogorčena
Nad takšnim ravnanjem poslancev SDS so ogorčeni v koalicijskih poslanskih skupinah. Kot je dejala Majda Potrata (SD), so ogorčeni zaradi neodgovornega ravnanja poslanske skupine SDS, ki ni sodelovala pri odločanju o referendumu, za katerega so sami vložili zahtevo. Referendum so tako nazadnje izglasovali poslanci, ki menijo, da ta sploh ni potreben, je opozorila.
Cveta Zalokar Oražem (Zares) pa je torkovo dogajanje v DZ označila za "psihotriler". Tudi v poslanski skupini Zares so ogorčeni nad ravnanjem predlagateljev referenduma, ki svoje funkcije ne opravljajo vestno. Ključni cilj največje opozicijske stranke je po njenem mnenju poglabljanje družbene in politične krize, sredstva za to pa izrabljajo na vseh ravneh. Poslanka je opozorila, da je bil v torek na tehtnici ugled državnega zbora, ravnanje poslancev SDS pa je ocenila kot "skrajno nedržavotvorno". "Na koncu smo odlok sprejemali tisti, ki nismo predlagali referenduma, predlagatelji, predvsem poslanci SDS, pa so zapustili državni zbor in odšli na mirno spanje, ne da bi jih zanimalo, kaj se bo zgodilo z njihovim predlogom," je dogajanje povzela Zalokar Oražmova.
SDS je imela v mislih varčevanje
Na očitke obeh poslank se je odzval poslanec SDS Aleksander Zorn. Poudaril je, da so predlagatelji referenduma želeli združiti več referendumov zato, da bi pocenili njihovo izvedbo. "To je bil naš namen, ki pa je bil preglasovan," je poudaril. Referendum je namreč po njegovih besedah lahko drag, a ne, če je združen z drugimi referendumi, kot so predlagali v SDS. Koalicija si po njegovem mnenju želi, da bi bil referendum drag, zato je načrtno zavrnila njihov predlog, da bi predlagatelje referenduma "naredila za krivce".
Predlagatelji referenduma po njegovih besedah niso "imeli nobenega veselja", da bi pri sprejemanju odloka, s katerim se je referendum podražil, sodelovali. "Zdelo se nam je pedagoško in prav, da ga izglasuje sama koalicija," je nesodelovanje poslanske skupine pri glasovanju utemeljil Zorn.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.