Razočaranje pod smrečico? Tudi dedek Mraz in Božiček se kdaj zmotita

Veseli december se je iztekel, nakupovalna mrzlica je mimo, odvečni kilogrami in darila pa so ostali. Je vaša dnevna soba polna raznovrstnih škatel z bolj ali manj zanimivo vsebino? Se vam zdi, da so nekateri kičasti paketi nepotrebni in neuporabni? Ste med tistimi, ki se vam že leta kopičijo volnene nogavice z motivi jelenov in zvezd, ki jih nase navlečete samo med prehladom?

Okusi so različni, pričakovanja tudi, zato je lahko razočaranje pod smrečico veliko. 

Mnoge darovalce sicer greje misel na polne police in široko ponudbo, ki jo v prazničnih dneh ponujajo številne trgovine, a to še ne pomeni, da bodo z nakupom zadovoljni obdarovani. Ker je paleta nabora velika, časa pa v vsej decembrski noriji premalo, se v nakupovalnih vozičkih pogosto znajdejo darila, ki bodočih lastnikov ne spravijo v evforijo. 

Kaj najraje kupujemo Slovenci?

Slovenski potošnik je precej zapravljiv, kažejo raziskave Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Pri nakupovanju novoletnih daril smo Slovenci preteklo leto najbolj posegli po igračah, čokoladi, praktičnih pripomočkih in tehničnih izdelkih. Med igračami so priljubljene lego in duplo kocke, med praktičnimi je vse več povpraševanja po kavnih avtomatih, pri tehniki pa televizor, so zapisali na spletni strani. 

V decembru 2016 je bila vrednost prodaje v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami za 47 odstotkov višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu, v trgovinah s kozmetičnimi in medicinskimi izdelki je bila višja za 23 odstotkov, v trgovinah z oblačili in obutvijo za več kot 20 odstotkov in v trgovinah z živili za 18 odstotkov. 

Po raziskavah najbolj upada kupovanje knjig in časopisov, narašča pa povpraševanje po kozmetiki in celo pohištvu. 

Kljub znatno višji prednovoletni porabi glede na povprečje celotnega leta pa v Sloveniji v decembru še vedno zapravimo manj kot v drugih evropskih državah. Pri nas se je prodaja neživil v decembru 2016 glede na povprečje celotnega leta povečala za več kot 16 odstotkov. Manj od nas so za neživila zapravili le na Hrvaškem in Luksemburgu, najbolj pa se je prodaja neživil zvišala na Cipru (za malenkost več kot 42 odstotkov), so še zapisali na SURS. 

A pozor, tudi pri nakupovanju daril, ki sicer sodijo v kategorijo uporabnih. Ne samo, da so draga, večina gospodinjstev res ne potrebuje dveh pomivalnih strojev, novih pripomočkov za žar in srebrnega seta jedilnega pribora. 

Morda pri zgrešenih nakupih svoje naredi tudi pomanjkanje časa in velika brzina pri mrzličnem iskanju "pravega" presenečenja. Slovenci se namreč uvrščamo med bolj pozne nakupovalce, medtem ko večina Nemcev darila zavije že pred decembrom. Najbolj pozno, po 15. decembru, darila nakupujejo Grki in Rusi, saj pravoslavni božič praznujejo 7. januarja, kaže anketa o prazničnih nakupih, ki jo je leta 2015 opravila družba Deloitte. 

Kam z odvečno kramo? Ne čakajte na maj

Čeprav se zdi, da je situacija nerešljiva, ni povsem tako. Beseda hvala netaktnemu darovalcu vseeno ne bo odveč, četudi vas je pogled na darilo spravil v depresijo. Ko praznovanje zapustijo še najtrdovratnejši gosti, staro leto pa se prevesi v novo dogodivščino, naredite plan za čistko. 

Zakaj bi na pletenih puloverjih domovali molji, na dišavnih svečkah pa prah, če lahko z njimi osrečite ljudi, ki že dolgo niso prejeli pozornosti? Slovenske organizacije sprejemajo materialna sredstva, s katerimi otrokom in socialno šibkejšim polepšajo praznike.

"Med prazniki dobimo veliko stvari, tako oblačila kot predmete, ki jih ne potrebujemo. Ne zavrzimo jih, raje jih podarimo različnim organizacijam," je za Daily Telegraph povedal Andre Oosthuizen iz britanskega Rdečega križa. 

"Sicer ne opažamo, da bi se konec decembra in januarja drastično povečalo število podarjenih nerabljenih kosov oblačil, ki jih ljudje dobijo za darilo, vseeno pa smo veseli vsakega ohranjenega kosa garderobe", je za 24ur.com strnila Klara Debeljak, strokovna sodelavka na Rdečem križu Ljubljana. 

Sekretarka Rdečega križa Postojna - Pivka Petra Žele Šajn pa je vesela, da v prazničnem času dobijo več drobnih pozornosti za finančno šibkejše. "Povečajo se donacije v obliki malih simboličnih daril, ki jih običajno občani prinesejo z namenom, da jih podarimo socialno ogroženim otrokom ali starejšim". 

Morda pa poznate prijatelja, ki kmalu praznuje rojstni dan, in si srčno želi paketa solne kopeli, medtem ko vi ne načrtujete vgradnje kopalne kadi? Nič lažjega, nekaj zgrešenih božičnih daril lahko zagotovo na novo zavijete in predate v prave roke. Pri zavijanju pa ste lahko kreativni in obenem prijazni do okolja. Darila ovijte v papir, ki se ga lahko reciklira ali pa uporabite že uporabljenega, svetujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Spletna prodaja v razcvetu, poslužite se je tudi vi 

Kirsty Dunn, predstavnica podjetja za male oglase Gumtree, je za britanski časnik Metro povedala, da lahko zgrešena darila nove lastnike poiščejo kar na spletu.   

"Neželena božična darila niso tako slaba reč. Brez težav jih lahko prodate s pomočjo spleta in tako pridete do nekaj dodatnega denarja, ki ga boste zapravili po lastnih željah, ali pa vam bo po praznikih pomagal prilesti nazaj na zeleno vejo.  Po praznikih beležimo porast objav, zato je to priložnost za ljudi, da si kupijo nekaj, kar so si v resnici želeli za božič."

Če pa sodite med tiste, ki za prodajnim pultom radi barantajo in menjajo neželene artikle, potem se pozanimajte o pravicah potrošnika, opozarjajo na ZPS. Pri pravicah potrošnika, povezanih z vračanjem ali zamenjavo izdelkov, je namreč treba razlikovati med zahtevkom, ki ga potrošnik uveljavlja, ker ima izdelek napako, in prošnjo po zamenjavi oziroma vračilu brezhibnega izdelka, ki ga ne želi več imeti zaradi subjektivnih razlogov. Zakon o varstvu potrošnikov določa pravice potrošnika samo, če ima kupljeni izdelek napako, so zapisali na spletni strani.