V uradu informacijskega pooblaščenca so ugodili pritožbi novinarja POP TV Jureta Bračka zoper odločitev ministrstva za zdravje, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za vpogled v pogodbo v zvezi z dobavo cepiva proti pandemski gripi.

Odločba informacijskega pooblaščenca v celoti ...

Pri presoji je bilo bistveno, ali zahtevana pogodba v celoti predstavlja poslovno skrivnost ali pa je morda interes javnosti za razkritje posameznega dela pogodbe večji od interesa, zaradi katerega so podatki zavarovani kot poslovna skrivnost. Prav tako je bilo treba ugotoviti, ali morda pogodba vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi zakona.

Minister za zdravje Borut Miklavčič se je z vodstvom GSK že dogovoril o zmanjšanju števila dobavljenih odmerkov cepiva proti novi gripi za 30 odstotkov. (Foto: Blaž Garbajs)

Ugotovili so, da je bil dokument v skladu z zakonom o gospodarskih družbah pravilno označen kot poslovna skrivnost, in sicer s pisno odredbo, s katero so bile seznanjene osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Informacija je bila kot poslovna skrivnost določena že pred podpisom pogodbe.

Kljub temu so odločili, da morajo biti javni: sestavine zdravila, ki so že javne, finančni pogoji, podatki o dinamiki plačil in podatki o ceni za posamezno enoto cepiva, ''ki jo bo ministrstvo plačalo iz javnih sredstev, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. Zgolj podatek o skupni pogodbeni vrednosti namreč ne omogoči takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrna poraba javnih sredstev.''

Po mnenju informacijskih pooblaščencev se ''interes javnosti kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah.'' Opozarjajo, da imajo ''posamezniki, ki se odločajo o cepljenju ali so se že cepili, pravico do celovitih in popolnih informacij, ali je cepivo varno ter kakšne obveznosti in odgovornosti je po pogodbi o dobavi cepiva prevzela država. Če gre za potencialno prevzemanje finančnih obveznosti države, pa tudi vsak davkoplačevalec. Vprašanje, kakšno odgovornost je država prevzela na tako pomembnem področju, kot je področje javnega zdravja, nikoli ne more biti izven javnega interesa, tudi zato ne, ker odgovornost lahko povzroči nove finančne posledice proračunu''.

30 dni za vpogled ali upravni spor

Po odločbi informacijskega pooblaščenca, ki je dokončna, lahko ministrstvo v 30 dneh omogoči vpogled v dele pogodbe ali sproži upravni spor. Z ministrstva so sporočili, da bodo odločbo upoštevali.

Sodbo pred upravnim sodiščem pa lahko sproži tudi GSK. Njihov pooblaščenec Andrej Kirm iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc & partnerji je za 24ur.com povedal, da so odločbo prejeli, vendar se z njo ne strinjajo. V 30 dneh imajo možnost sprožiti upravni spor, kar bodo verjetno tudi storili. To pomeni, da do odločitve upravnega sodišča delov pogodbe ne sme nihče razkriti.

Koliko časa bo minilo do razsodbe sodišča, ni znano, so pa tovrstne zadeve obravnavane prednostno. Odločitev upravnega sodišča bo pravnomočna. Če bo odločbo informacijskega pooblaščenca potrdilo, bo treba dele pogodbe objaviti. V tem primeru ni izključeno, da bo GSK ob morebitnem razkritju delov pogodbe zahteval odškodnino.