Furs: rešitev prodaje izdelkov na šolskih bazarjih so prostovoljni prispevki

Finančna uprava je sporočila, da so šolski bazarji, kjer prodajajo izdelke, ki so jih naredili otroci, učitelji in njihovi starši, pridobitna dejavnost, zato bi morale šole ravnati po pravilih, ki veljajo v tem primeru. A, ker šole gotovinskega plačevanja nimajo, so se številni ravnatelji odločili, da bazarja ne bodo več organizirali. To pa za celotno skupnost predstavlja velik problem, saj so bazarji pomemben vir sredstev za šolski sklad, s pomočjo katerega kupujejo učbenike za tiste, ki si jih ne morejo sami, ali pa otrokom iz socialno ogroženih družin pomagajo pri plačilu prehrane, izletov in drugih nadstandardnih dejavnosti.

Pečan: To ni pridobitna dejavnost

Da gre za absurd in da ne kršijo zakona, pa je prepričan predsednik Združenja ravnateljev in ravnatelj na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani Gregor Pečan, ki je nad pregonom zgrožen. »V preteklosti se je to že dogajalo, zato se marsikateri ravnatelj tega ni želel več iti, saj je imel s tem ogromno dodatnega dela in pisanja poročil, ali je to skladno z zakonodajo ali ne,« pravi Pečan in opozarja, da ne gre za pridobitno dejavnost, kar trdi Finančna uprava RS. "Pridobitna dejavnost ni nekaj, kar narediš enkrat letno ob neki posebni priložnosti. Prav tako je popolna sledljivost sredstev, saj se točno vidi, kakšen je bil prihodek in da je vse šlo na račun šolskega sklada."

"To je škandalozno. Tukaj se ukvarjajo z mini dobrodelno dejavnostjo, pri čemer je ocenjeni znesek nepobranih davkov v Sloveniji med 6 in 12 odstotki BDP, kar pomeni med 2 do 4 milijardami evrov. Ogromno časa in proračunskega denarja gre za iskanje dlake v jajcu, preganjanja drobiža, da se veliki lopovi lahko prosto sprehajajo," je ogorčen Pečan, ki je prepričan, da je čas, da nekdo odgovarja.

Bazar na njihovi šoli je bil v tem šolskem letu organiziran četrtič. Prijava njihovega šolskega bazarja inšpektorjem je bila anonimna, pravi Pečan, kar pomeni, da je nekdo v kuverti inšpektoratu poslal letak z vabilom na bazar, prijava pa ni vsebovala niti tega, katero kršitev očitajo šoli. "Inšpektoraj je očitno čutil potrebo po odreagiranju samo na podlagi vabila na bazar, ki smo ga imeli objavljenega tudi na spletu," pravi Pečan. Sledil je klic inšpektorja, v katerem je od vodstva šole zahteval, da jim v treh delovnih dneh posreduje pojasnilo, kar so na šoli tudi naredili. "Kot da na šolah nimamo pametnejšega dela, kot da se ukvarjamo s takšnimi bedastimi zahtevami različnih inšpektoratov, ki se jih lahko spomni čisto vsak," še opozarja Pečan.

Bazar ima tako finančno kot moralno vrednost

Bazar, ki ga šola običajno prireja tik pred božičnimi prazniki, je zelo pomemben iz dveh vidikov, opozarja Pečan. Prvi je finančen. Na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani sredstva, ki jih prinese bazar šolskemu skladu, predstavljajo 40 do 50 odstotkov celote. Nekaj sredstev dobijo s pomočjo prostovoljnih položnic, nekaj pa darujejo naključni donatorji. A tudi teh je vedno manj, potreb po donacijah pa vedno več, opozarja Pečan. "Šola že zdavnaj ni več brezplačna, saj je ogromno stvari, ki so dejansko nadstandardne, ljudi, ki živijo na pragu in pod pragom revščine, pa vedno več."

S šolskimi bazarji bodo v Dolu pri Ljubljani nadaljevali, saj so prepričani, da z ničemer ne kršijo zakonov. Še več. Opozarjajo, da je drugi vidik – moralna vrednost projekta – bistveno večji od finančnega. "Tukaj je moralno etičen kapital bistveno večji kot nekaj tisoč evrov, ki jih s tem dobimo v šolski sklad. Gre za projekt, v katerem vsi otroci skupaj z vsemi učitelji, starši in starimi starši delajo izdelke. Ker gre za skupen projekt vseh, je tudi energija povsem drugačna. To je neverjetno. Dela je ogromno. Vsi delamo prek svojih ur, občutek, ko je stvar uspešno zaključena, pa je neprecenljiv," še dodaja Pečan.

Furs: DDV šolam ni obračunan, a račun mora biti izdan

Na Fursu poudarjajo, da ne gre za novost, ki bi začela veljati z Zakonom o davčnem potrjevanju računov, temveč obveznost izdajanja računov določa Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ta v 81. členu namreč določa, da gre pri prodaji blaga na dobrodelni prireditvi za dobavo, ki je predmet DDV, zato je treba izdati račun in ga pri gotovinskem poslovanju tudi davčno potrditi. Isti zakon določa, da organizacije, ki opravljajo oproščeno dejavnost po 8. točki 42. člena ZDDV-1, in priložnostno opravijo dobave blaga in storitev z namenom pridobitve denarnih sredstev, od take dobave ne obračunajo DDV. Seveda obstaja pogoj, da te organizacije opravijo promet priložnostno in izključno v svojo korist ter da takšna oprostitev ne vodi k izkrivljanju konkurence.

Šola mora pri prodaji izdelkov otrok izdati račun, ki ga mora davčno potrditi, opozarjajo na Fursu. "Ker gre za dobavo blaga, pri kateri je izdaja računa obvezna in ker je plačilo v gotovini, bo v tem delu obvezno davčno potrjevanje računov. V prehodnem obdobju (do konca 2017) bo šola lahko račune izdajala z uporabo vezane knjige računov, ki jih bo morala poslati v potrditev v roku 10 dni od izdaje. Sicer bo pa Furs omogočil tudi potrjevanje računov s pomočjo aplikacije na portalu eDavki," na naša vprašanja odgovarjajo na Fursu.

Šole se lahko izdajanju računov tudi izognejo

Ta sistem namreč ne velja v primeru, če poteka bazar na podlagi prostovoljnih prispevkov. V tem primeru pri izdelkih ne smejo biti navedene cene, kupci pa za izdelke prispevajo kolikor sami želijo.

Tudi Furs v zvezi z organizacijo šolskih bazarjev skladno s področno zakonodajo priporoča zbiranje prostovoljnih prispevkov. Ker za prodajo izdelkov na otroškem bazarju velja obveznost izdaje računa, ki mora biti davčno potrjen, Furs šolam, ki bi jim to predstavljalo preveliko obremenitev, svetuje, naj za izdelke priporočijo prostovoljni prispevek. V tem primeru ni potrebno izdati računa in ga tudi ne davčno potrditi.