Rast bo letos še nižja, lahko celo negativna

Umar ocenjuje, da bo gospodarska rast Slovenije v letu 2011 nižja od enega odstotka, za letos pa je pričakovati stagnacijo oz. ob morebitnem nadaljnjem poslabšanju razmer v mednarodnem okolju celo negativne stopnje rasti, je danes na odboru DZ za finance dejal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Zadnji podatki o gospodarski rasti Slovenije v lanskem in letošnjem letu, ki jih je predstavil Vasle, se tako občutno razlikujejo od jesenske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Umar je takrat namreč za leto 2011 napovedal 1,5-odstotno rast, za letos pa dvoodstotno, pri čemer je kmalu po objavi napovedi napovedal nadaljnje znižanje. Novih napovedi Umar uradno sicer še ni objavil.

Vasle je na odboru za finance, ki razpravlja o aktualnih javnofinančnih razmerah v državi, opozoril na slabšanje razmer v mednarodnem okolju ter na hiter in celoten prenos slabih trendov v slovensko gospodarstvo, ki ga poganja izvoz. Nižja gospodarska aktivnost bo povzročila večjo brezposelnost, ki bo vodila v manjše trošenje prebivalstva, hkrati pa bo manjše tudi trošenje države, saj to predvideva že načrtovana javnofinančna konsolidacija. Investicijska dejavnost bo ostala na ravni iz leta 2011, je dejal Vasle.

Kredite lahko odplačuje le tretjina podjetij

Na skrb vzbujajoče stanje v slovenskem gospodarstvu in tudi v finančnem sektorju je opozoril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je prepričan, da je treba čim prej izdelati resen in kredibilen program stabilizacije. "Potrebna je pravilna diagnoza položaja, ki pa je mi v tem trenutku ne vidimo. Opisujemo simptome, ne vidimo pa, zakaj je do takega položaja prišlo. Pričakujemo, da bo politika čim prej izdelala to diagnozo in iz tega potegnila ustrezno koherentno politiko," je poudaril Kranjec.

Grobe ocene po Kranjčevih besedah kažejo, da je samo tretjina vseh podjetij sposobna najemati kredite in jih tudi vračati. Celotnemu podjetniškemu sektorju primanjkuje okoli štiri milijarde evrov sredstev za dokapitalizacijo podjetij, da bi se te sploh obravnavalo kot kredibilne kreditojemalce.

Bilančna vsota bank pada, zmanjšuje se obseg kreditiranja, tuji viri usihajo, med bankami se zaostruje borba za depozite, naložbeni portfelj se zmanjšuje, je probleme v finančnem sektorju naštel Kranjec. Napovedal je, da bo letošnja izguba v bančnem sistemu večja od lanske, ki je po ocenah znašala 200 milijonov evrov. Banke bodo še naprej prisiljene čistiti portfelj, nujna bo njihova dokapitalizacija, in sicer ne samo zaradi zahtev Banke Slovenije, temveč za potrebe zadolževanja na mednarodnih bančnih trgih.

Država po Kranjčevih besedah ne kaže znakov pripravljenosti za stabilizacijo. Kot pravi, je treba zmanjšati proračunsko porabo za od 700 do 1000 milijonov evrov. "Interventni zakon, ki govori o 65 milijonih, je kaplja v morje," poudarja in opozarja na znižanje bonitetne ocene države. Če se bo bonitetna ocena zniževala še naprej, se bo postavilo resno vprašanje zmožnosti zadolževanja bank in države na mednarodnih trgih.

"Banke imajo v svojem portfelju velik delež državnih obveznic in če se bo boniteta države znižala, bodo banke morale delati nadaljnje slabitve, kar pomeni, da bodo potrebne nove dokapitalizacije," je še dejal Kranjec in opozoril, da so banke izrazito odvisne od ekonomske politike.

O krizi tudi parlamentarni odbor

Danes je o aktualnih javnofinančnih razmerah razpravljal tudi parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko. Predstavniki bančnega sektorja in stroke so opozorili, da so za skrb vzbujajoče razmere v slovenskem gospodarstvu in finančnem sektorju poleg krize v mednarodnem okolju krivi tudi domači problemi, ki jih rešujemo prepočasi.

Predsednik odbora Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da bonitetne ocene Slovenije in slovenskih bank padajo, kar naj bi bilo posledica neustrezne ekonomske politike in ker naj ne bi bilo rešitev za omejitev zadolževanja. Franci Križanič, ki opravlja tekoče posle finančnega ministra, pa je opozoril, da je kriza v Evropi dobila črko W. Meni, da je to posledica prepočasnega reševanja javnofinančne krize v nekaterih državah, zlasti Grčiji.

Namestnik predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar je po drugi strani menil, da je ta zakon zgrešena zadeva. "S tem ne bomo nobenega pravega bankirja prisilili, da bo več dajal realnemu sektorju. Pozabite, kajti pravi bankir gleda, kdo je ta dolžnik. Ne le 24 ur, ampak daljše obdobje," je opozoril.

Prisoten je bil tudi Kranjec, ki je pojasnil, da so za težave Slovenije poleg svetovne finančne krize krivi tudi domači problemi, ki smo jih povzročili in jih rešujemo prepočasi. Opozoril je, da bo čim prej treba pripraviti resen in kredibilen program stabilizacije.

Predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur pa je dejal, da mora Slovenija spodbujati predvsem izvoz in investicije, vendar mora biti to spodbujanje javnofinančno nevtralno. "Problem Slovenije je, da je tečaj evra za nas neugoden, je nekoliko previsok. Je ustrezen za Nemčijo, ni pa za Slovenijo. Zato bi bilo potrebno, da vodimo neke vrste fiskalno devalvacijo, kar pomeni, da bi poskušali negativnosti iz tečaja kompenzirati s svojo lastno fiskalno politiko," je pojasnil.

Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije ter prvi mož Nove Ljubljanske banke v odhodu Božo Jašovič je spomnil, da so banke pogosto tarča kritik, da povzročajo kreditni krč. "Verjetno je nekaj resnice v tem, ker smo banke postale v krizi bolj previdne, to je splošna lastnost," je povedal in dodal, da je nekaj resnice tudi na drugi strani. Jašovič ocenjuje, da bo verjetno treba ustvariti nekakšno institucijo za prestrukturiranje, kjer bi podjetja, ki imajo poslovni potencial, pod določenimi pogoji poskusili skupaj prestrukturirati. Problem pa je, tako Jašovič, kje dobiti kapital za ta podjetja in upravljalce, ki bodo znali ta podjetja voditi strateško.

Ekonomist Bogomir Kovač je oceno Umarja komentiral kot realno. "V državi v zadnjem letu ni bilo področja, kjer bi napravili preboj. Vsepovsod drugje pa so se pozicije zapirale. Ko postavimo to pod črto, vidimo, da gospodarska rast preprosto hitro peša," je poudaril. Po njegovem mnenju je povsem realno pričakovati, da bomo imeli v letu 2012 recesijo, ki sicer ne bo tako dramatična kot leta 2009, ampak lahko se začnemo sukati okoli eno- ali dvoodstotnega upada BDP.

Ekonomist Mojmir Mrak pa je dejal, da glede na to, kar se dogaja v Evropi in pri nas, ocena Umarja nikakor ni presenetljiva.

Ocena Umarja o gospodarski rasti za Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) ni presenečenje. Zbornica je že lani gospodarsko rast za leto 2011 in napoved za 2012 ocenjevala bistveno manj optimistično, a veliko bolj realno kot ostale makroekonomske institucije doma in v tujini, so sporočili.

V razmerah, ko je slovensko gospodarstvo tako zadolženo, ko je pričakovati tudi težave predvsem na EU trgih in ko se država zadolžuje v vse težjih pogojih, je precej verjetno, da bo slovenska gospodarska rast odvisna samo od mednarodnih pogojev, pa je menil predsednik GZS Samo Hribar Milič. Ti pogoji pa se še zaostrujejo, opozarja. "Po drugi strani pa tudi doma lahko pričakujemo zelo nizko investicijsko aktivnost, umirjeno potrošnjo in zmanjševanje obsega novih razvojnih projektov," še dodaja.