FOTO: Slovenija bo dala pol milijona dolarjev za pomoč afganistanskim silam

Slovenija bo prispevala pol milijona dolarjev za pomoč afganistanskim varnostnim silam po letu 2014, ko se bodo končale bojne operacije zveze Nato v Afganistanu, je danes po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Andersom Foghom Rasmussenom v Ljubljani povedal premier Janez Janša.

Janša je dejal, da je Slovenija pripravljena finančno pomagati afganistanskim silam, da bodo lahko zaščitile civilno prebivalstvo, in poudaril, da je to "ceneje kot skrbeti za varnost v Afganistanu z enotami".

Po ocenah bo za financiranje afganistanskih sil potrebnih okoli štiri milijarde dolarjev na leto. Nekatere zaveznice so prispevke napovedale že na nedavnem vrhu Nata v Chicagu, druge pa naj bi to storile na bližnji donatorski konferenci. S pomočjo želi zavezništvo zagotoviti vzdržnosti afganistanskih varnostnih sil tudi po odhodu Natovih vojakov.

Premier je dejal, da Slovenija sicer ostaja zvesta načelu "skupaj notri, skupaj ven", tako da bodo slovenski vojaki v Afganistanu ostali do končanja Natove misije konec leta 2014.

Slovenija bo sicer v skladu z odločitvijo vlade svojo navzočnost v državi pod Hindukušem zmanjšala za deset vojakov, to je z 90 na 80.

Rasmussen se je zahvalil Sloveniji za sodelovanje

Rasmussen se je na novinarski konferenci Sloveniji zahvalil za njen prispevek v operacijah Nata, tako v Afganistanu – pri čemer je posebej izpostavil sodelovanje pri urjenju afganistanskih varnostnih sil – kot tudi na Kosovu.

Generalni sekretar je priznal, da bo umik enot iz Afganistana velik logistični izziv za Nato, a ker je umik vojakov in opreme v pristojnosti posameznih držav, ki sodelujejo v operaciji, ni mogel povedati, kakšni bodo njegovi stroški. Izrazil pa je pričakovanje, da bodo članice Nata pri soočanju s tem izzivom med seboj sodelovale.

Janša je dodal, da je umik res logističen izziv, a ne tako velik, kot je namestitev enot, ki vedno poteka pod časovnim pritiskom.

O pametni obrambi, razmerah v Siriji in širitvi zavezništva

Ramussen in Janša sta precej pozornosti namenila uresničevanju zaključkov nedavnega vrha Nata v Chicagu, kjer so posebno pozornost namenili pametni obrambi, govorila sta tudi razmerah v Siriji in o nadaljnji širitvi zavezništva, predvsem na države Zahodnega Balkana.

V zvezi s slednjo je Janša dejal, da Slovenija ostaja privržena politiki odprtih vrat in v njenem interesu je, da se zavezništvu priključijo tiste države Zahodnega Balkana, ki izpolnjujejo pogoje za to, saj bo to izboljšalo varnost in stabilnost v regiji.

Naslednja država v regiji, ki naj bi vstopila v Nato, je Črna gora, ki naj bi povabilo prejela na naslednjem vrhu predvidoma leta 2014.

Glede Sirije je Janša dejal, da se Slovenija pridružuje pozivom h končanju nasilja nad civilisti ter podpira stopnjevanje pritiska na režim predsednika Bašarja al Asada.

Rasmussen pa je poudaril, da rešitev za krizo v Siriji ni vojaška, temveč je potrebna politična rešitev. Sobotno krizno srečanje v Ženevi, na katerem so svetovne velesile razpravljale o možnostih za nadaljevanje izvajanja mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige v Siriji Kofija Anana, pa je označil za "korak v pravo smer".

Na vprašanje, ali je Turčija po nedavni sirski sestrelitvi svojega vojaškega letala Nato zaprosila za pomoč, pa je odgovoril, da je Ankara zahtevala posvetovanje zavezništva, izid tega pa je bil "jasen izraz solidarnosti z njo". Vsekakor Turčija lahko računa na Nato, je dodal.

S Türkom o Afganistanu, Kosovu in sodelovanju med Natom in ZN

Generalni sekretar Nata, ki je danes v Sloveniji na uradnem obisku, se je sestal tudi s predsednikom DZ Gregorjem Virantom in s predsednikom republike Danilom Türkom.

S slednjim sta se med drugim strinjala, da je prišel čas za odhod Natovih sil iz Afganistana v letu 2014 in da bo sedanjo misijo Isaf nadomestila drugačna mednarodna prisotnost s poudarkom na usposabljanju afganistanskih oboroženih sil. Türk je ob tem opozoril na nujnost, da se hkrati z umikom zavezništva iz Afganistana pospešijo diplomatske aktivnosti za utrditev sodelovanja sosednjih držav.

Kot so sporočili z urada predsednika republike, sta govorila tudi o Kosovu in tudi o strateški viziji zavezništva, še posebej pa o sodelovanju z Rusijo. Dotaknila sta se tudi vprašanja sodelovanja med Natom in Združenimi narodi, saj obe organizaciji druga drugo potrebujeta.

Kako v času varčevalnih ukrepov opravičiti izdatke za obrambo?

Tudi na srečanju z Virantom, ki so se ga udeležili še predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat, predsednik odbora DZ za obrambo Franc Jurša in vodja delegacije DZ v Parlamentarni skupščini Nata Melita Župevc, je bilo med drugim govora o Afganistanu ter tudi o Kosovu ter vprašanju članstva Makedonije v Natu.

Več časa so sogovorniki namenili vprašanju, kako v času varčevalnih ukrepov in krčenju stroškov v javnih financah opravičiti izdatke za obrambo. Rasmussen pa je med drugim še zaželel, da se Slovenija čim bolj uspešno spopade z gospodarsko krizo, so sporočili iz DZ.

Rasmussen se je v Sloveniji mudil na rednem obisku v zaveznici, ki ima novo vlado. Rasmussen sicer potuje še na Hrvaško.

PS zaradi prispevka za Afganistan vlado poziva k razmisleku o prioritetah

V poslanski skupini Pozitivna Slovenije pa so po napovedi premierja Janše, da bo Slovenija po letu 2014 prispevala pol milijona dolarjev za pomoč afganistanskim varnostnim silam, vlado pozvali, da premisli o svojih prioritetah pri upravljanju z državo.

V PS so v odzivu zapisali, da razumejo, da je odgovornost Slovenije tudi sodelovanje v stabilizacijskih misijah in pomoč drugim državam. "Vendar pa moramo upoštevati tudi naše zmožnosti in prioritete," so poudarili v sporočilu za javnost.

Napovedana pomoč "zagotovo ne more biti višja prioriteta, kot so ohranitev dostojnih pokojnin, varovanje človekovih pravic ali skrb za mlade družine". Slovenija naj pomaga po svojih zmožnostih, ne pa po željah predsednika vlade, so zapisali.