Notranje ministrstvo ne bo vpogledalo v pogodbo

Podjetje Ram Invest bo uvrščeno na črno listo podjetij, ki ne smejo poslovati z državo, je sporočil premier Borut Pahor. Razlog: lastnik Igor Pogačar ni želel razkriti vseh delov lizinške pogodbe, ki jo ima podjetje s Hypo Leasingom.

Pravni red po oceni Pahorja in njegovih svetovalcev res varuje tajnost omenjene pogodbe, vendar pa je premier opozoril, da so bili v tem primeru ogroženi interesi enega izmed pogodbenih partnerjev, to je vlade. Slednja tako ni mogla ovreči ali dokazati trditev, da je šlo v tem primeru za negospodarno sklenjeno pogodbo, sklenjeno na škodo davkoplačevalcev.

Povedal je še, da v zvezi z omenjenim primerom teče tudi preiskava, ko bo končana, pa bo javnost o njenih izsledkih obveščena.

Notranje ministrstvo ne bo vpogledalo v pogodbo

Ministrstvo za notranje zadeve ne bo vpogledalo v novo Pogačarjevo pogodbo o lizingu, ker da za to ni pravnega interesa. A spomnimo: prejšnji teden, dan pred interpelacijo Katarine Kresal, je Igor Jurij Pogačar razkril, da njegov nov obrok lizinga znaša 125 tisoč evrov, a zamolčal, da se mu je zmanjšal rok odplačevanja posojila.

O trdnosti argumenta ministrstva pa govorijo naslednja dejstva: ko je Pogačar dan pred interpelacijo razkril izključno višino lizinga, ni bilo nobenega pravnega interesa za to, razen, kot za zdaj kaže, interesa Katarine Kresal. Nerazumljivo ostaja, zakaj je skril izključno čas lizinga. In še bolj zanimivo: Pogačar je januarja dovolil vpogled v čas lizinga, zdaj pa ga ministrsvo ob vseh nejasnostih za ta vpogled niti ne vpraša.

“Ministrici Kresalovi zaupam in pričakujem tako kot vsi, verjetno si tega najbolj želi ona, da se to razreši,” ji Pahor še vedno zaupa.

A kot kaže, je za Kresalovo zadeva zaključena, posel pa transparenten, čeprav so še koalicijski poslanci zahtevali neodvisno raziskavo vseh okoliščin najema poslovnih prostorov. “Poslanci niso naslovili te pobude na notranje ministrstvo, temveč na predsednika vlade,” je ob tem spomnil predsednik Zaresa Gregor Golobič.

Pahor je Ram Invest sicer uvrstil na črno listo, o neodvisni preiskavi pa ni rekel ničesar. Sicer pa je edino policija trenutno tista, ki se lahko dokoplje do skrivne Pogačarjeve pogodbe. Kresalova je namreč še vedno v policijski preiskavi in zato ima policija možnost vpogleda v pogodbo, ki po nedemantiranih informacijah kolegov iz 24UR Pogačarju prinese več kot 40 tisoč evrov mesečno.

Spomnimo ...

V zadnjem času so se na ministrstvo za notranje zadeve usuli očitki, da je z Ram Investom sklenilo negospodarno in škodljivo pogodbo za najem poslovne stavbe za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi ulici v Ljubljani.

Po pogodbi namreč ministrstvo za najem prostorov plačuje 136.000 evrov mesečno, medtem ko naj bi Ram Invest za lizing podjetju Hypo Leasing, od katerega je odkupilo stavbo, plačevalo 125.000 evrov mesečnega lizinga, kar naj bi pomenilo, da njegov lastnik Igor Pogačar na ta način vsak mesec zasluži najmanj 11.000 evrov davkoplačevalskega denarja. Prav najem omenjenih prostorov je bil tudi eden izmed glavnih očitkov v nedavni interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal.

'Razlog je pravno nesprejemljiv'

Dekan pravne fakultete Rajko Pirnat je že prejšnji teden v pogovoru za 24ur.com dejal, da je razlog, ki ga navaja premier Pahor, torej nerazkritje določenih poslovnih skrivnosti, pravno nesprejemljiv. Vsaka gospodarska družba namreč sme varovati svoje poslovne skrivnosti, in "če neka družba izkoristi svojo pravno možnost, ji še ni mogoče nalagati nekih škodljivih posledic. Mislim, da gre za popolnoma zgrešeno prizadevanje," je dejal Pirnat in ob tem dodal, da bi moral predsednik vlade svoja prizadevanja usmeriti v to, da se preučijo pravne možnosti za razveljavitev oziroma spremenitev najemne pogodbe.

"Glede na podatke, s katerimi razpolaga javnost, je resno mogoče dvomiti v gospodarnost pogodbe. In očitno je sama pogodba povzročila škodo, ne pa samo dejstvo, da nekdo varuje svoje poslovne skrivnosti," je še dejal pravni strokovnjak. Pri tem dodaja, da obravnavo morebitnih kršitev v postopkih javnih naročil obstoječi zakoni že urejajo, vendar v tem primeru ne gre za to. Zakon o javnem naročanju govori o t. i. črni listi, na katero pa se lahko uvrstijo le podjetja, ki morebiti kršijo sam postopek, ne pa kadar varujejo svoje poslovne skrivnosti. Na listo se uvrstijo podjetja, ki na primer v postopku oddaje ponudbe podajajo lažne podatke.

Povedal je, da tu ne gre za najemno pogodbo, za katero res ni treba izvajati postopkov o javnih naročilih, bi pa to bilo smotrno, glede na to, da gre za velik znesek pogodbe. "Imamo podatke, da je velik del najemnih površin garaže, ki so ovrednotene z istim zneskom kot sami prostori, to je okoli 13 evrov za kvadratni meter, kar je, kot beremo, za garaže zelo visoko." Tudi podatek o razmerju med plačilom lizinga in najemnino po besedah Pirnata vzbuja resen dvom v gospodarnost, saj mora biti lizing obrok praviloma večji, saj je najemnik lizinga, ki vključuje tudi odplačilo lastninske pravice.