Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ocenilo, da so Slovenske železnice (SŽ) s podpisom sodne poravnave z Železniškim gradbenim podjetjem kot svojo odvisno družbo ravnale negospodarno. S tem so namreč na odvisno družbo neupravičeno brezplačno prenesle zemljišča Ob zeleni jami v ocenjeni vrednosti 4,2 milijona evrov. S sklenitvijo sodne poravnave so železnice povzročile 845.050 evrov škode na konsolidiranem premoženju družbe, saj so solastniki Železniškega gradbenega podjetja tudi fizične in zasebne pravne osebe. SŽ so oškodovanje med izvajanjem revizije sicer odpravile s sklenitvijo sporazuma z odvisno družbo, na podlagi katerega so se ponovno vpisale kot lastnik teh zemljišč, je navedeno v poročilu.

SŽ pa so negospodarno ravnale tudi s podpisom aneksa k izvensodni poravnavi z Železniškim zdravstvenim domom, katerega edini ustanovitelj so same. S tem so zdravstvenemu domu priznale pravico do priposestvovanja nepremičnin na Vilharjevi in Trgu OF v Ljubljani, nato pa so te nepremičnine ponovno pridobile v svojo last z nadomestnim prenosom lastninske pravice na nepremičninah na Pivovarniški in Celovški v korist zdravstvenega doma. Ker je ta nepremičnine na Vilharjevi in Trgu OF lahko zgolj uporabljal, je bilo priznanje priposestvovanja neupravičeno, prenos lastninske pravice na nadomestnih objektih v ocenjeni tržni vrednosti 521.394 evrov pa posledično neutemeljen.

(Foto: Aljoša Kravanja)

Sodišče opozarja tudi na to, da so SŽ so v obdobju, na katero se nanaša revizija, razpolagale z zemljišči, ki so v preteklosti predstavljala železniško infrastrukturo, zaradi česar obstaja tveganje, da ta zemljišča pridobijo status javne železniške infrastrukture v lasti države. SŽ bi morale določanje javne železniške infrastrukture iz nabora zemljišč, ki so imela status železniške infrastrukture, zaključiti do konca leta 2001. Ker ta postopek še ni končan, obstaja tveganje za neupravičeno razpolaganje z nepremičninami v državni lasti.

Tveganje za negospodarno ravnanje je sodišče ugotovilo tudi pri pregledu postopkov prodaje večapartmajskih objektov v Lumbardi na otoku Korčula in v zaselku Dumići na Rabu. SŽ niso naredile alternativne ocene vrednosti objektov za prodajo objektov po posameznih apartmajih, v postopku prodaje niso omogočile zbiranja ponudb po delih ali kot celote, niso naredile posamičnega programa prodaje pred začetkom postopka prodaje in so oba počitniška objekta prodajale na internem zbiranju ponudb.

Sodišče ocenjuje, da to zaradi omejenega števila možnih kupcev predstavlja tveganje, da se ne doseže najvišja možna kupnina. Poleg tega so SŽ v internem aktu opredelile predhoden interni postopek, ki ob neuspehu interne prodaje povzroča dodatne stroške izvajanja postopka prodaje.