Puste šeme so zabava in kritika hkrati

"Pust pomeni začetek novega obdobja, ko gremo z optimizmom naprej," je pojasnila direktorica Mestnega muzeja Idrija, etnologinja Ivana Leskovec. Motiv, da je Pust kriv za vse, pa se v pustnih šegah pojavlja povsod. Kot primer je omenila cerkljansko laufarijo, kjer se vse odvija po točno določenem scenariju, ki se z ustnim izročilom prenaša iz roda v rod. Obsodba Pusta pri laufarjih je prava ljudska igra, v njej pa nastopajo Pust kot obsojenec, porota in javnost v sklepnem delu sojenja.

"Pust je kriv za vse, kar se je napačnega zgodilo v Cerknem, obsodbo pa preberejo v stari cerkljanščini, ki je ne razumejo niti vsi domačini. Obsodijo ga na smrt z botom, z velikim drvarskim kladivom. Laufarji ga zatem odpeljejo, s tem pa nastopi čas za nov začetek, za veselje," je pojasnila.

Cerkljansko laufarijo so po tem, ko je bila med italijansko okupacijo zatrta, začeli znova obnavljati leta 1948 na podlagi izročila in ohranjenih mask, tako da so leta 1956 v Cerknem že lahko priredili prvo laufarijo po 2. svetovni vojni. Odtlej še nobeno leto niso ostali brez nje. Podobno kot na drugih območjih, kjer še živi tradicionalno pustovanje, jo ohranja fantovska skupnost.

Drežniški pustovi ne gredo v hiše, kjer žalujejo

Za tradicionalna pustovanja je vse do zdajšnjega časa značilno, da posamezni šemski liki prihajajo v javnost že kmalu po novem letu. Tako denimo cerkljanski laufarji po novem letu začnejo postopoma hoditi od hiše do hiše. Rečejo, da gredo "cvirn brat". V hiši zaplešejo z gospodinjo "za debelo repo". Voščijo torej srečo in dobro letino, kot je značilno za kolednike, pojasnjuje Leskovčeva.

Nabiranje darov med obredno hojo po hišah je tako med drugim značilno tudi za pustove v Drežnici nad Kobaridom. Od domačih prejmejo darove kot plačilo za blagoslov, ki so ga prinesli k hiši. Ne oglasijo pa se v hiši, kjer so v minulem letu dni žalovali. Z domačimi iz takšnih hiš se dogovorijo za prilagojen obisk ali pa jim domači prinesejo darove sami.

Tako kot cerkljanski laufarji tudi drežniški pustovi zaplešejo v hiši. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ta ples obredni pomen in po ljudskem izročilu zagotavlja dobro letino in zdravje.

Izvor pustovanj je v predkrščanski dobi

Praznovanje pusta izvira iz predkrščanske dobe, ko so poznali kult prednikov, praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi ter čaranje rodovitnosti.

Po izročilu so ga prevzeli Rimljani in v času sredi zime in pred pomladjo imeli več praznikov, ob katerih so se šemili. Takšne so bile denimo brumalije, saturnalije, kalende in ide.

Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale, pod vplivom italijanskih karnevalov v srednji Evropi pa so se v renesansi prenesle v čas pred 40-dnevnim postom.

Danes je pustovanje predvsem zabava, pa tudi možnost za družbeno kritiko

Na posameznih območjih in krajih oziroma med posameznimi družbenimi sloji so se razvile zelo raznolike oblike pustovanj in raznoliki šemski liki.

Pustovanje je v zdajšnjem času predvsem zabava. Pustne šege in navade pa po opozorilu etnologa Janeza Bogataja sodobnemu človeku ponujajo možnosti tudi za družbeno kritiko. Kot opozarja, mu omogočijo, da "enkrat v letu izrazi vse tisto, česar sicer ne more ali celo ne sme". "Prav ta pravica utegne biti človeku v prihodnje še kako potrebna," je Bogataj zapisal v svoji razpravi v zborniku o pustu iz leta 2003.