S predsednikom dosedanje sestave parlamenta Ljubom Germičem so se prvič na sestanku sestali začasni vodje poslanskih skupin strank, ki so bile izvoljene v parlament. Tako so se na sestanku, kjer je beseda takla predvsem o sedežnem redu in tem, kdaj in kako bodo poslanci začeli delati, sestali Samo Bevk kot predstavnik SD, Rihard Braniselj, ki zastopa Listo Gregorja Viranta, Jani Möderndorfer iz Pozitivne Slovenije, Ljudmila Novak iz NSi, Karl Erjavec kot začasni vodja poslanske skupine DeSUS, pa Jakob Presečnik iz SLS in kot predstavnik drugouvrščene stranke na predčasnih volitvah SDS – Jože Tanko.

Glede sedežnega reda ni bilo nobenih zapletov, ugodili so želji NSi, ki je želela sedeti na skrajni desni strani, kjer so do zdaj sedeli poslanci SDS. Poleg poslancev NSi bodo zdaj sedeli poslanci SDS, poleg njih pa poslanci SLS. Na sredini, kjer so sicer želeli sedeti poslanci Virantove stranke, bodo člani Pozitivne Slovenije, takoj levo od njih Lista Gregorja Viranta, pa naprej DeSUS in na koncu SD, ki so tam sedeli tudi do zdaj.

Poslanci bodo morali kar hitro zavihati rokave. Ključen je predvsem interventni zakon, ki bi ga lahko sprejeli še pred koncem leta. Poslanske skupine novega sklica DZ so temu večinoma naklonjene. Vendar je že skoraj jasno, da zakona ne bodo obravnavali na ustanovni seji. Po Bevkovih besedah pa bi ga lahko sprejemali na izredni seji. V Pozitivni Sloveniji pa so predlagali, da bi za odločanje o interventnih ukrepih v DZ ustanovili začasen odbor, a se glede njegovega oblikovanja danes še niso dogovorili.

Sedežni red v parlamentu. (Foto: POP TV)

Brez interventnega zakona se po novem letu obeta okoli 300 milijonov evrov več izdatkov, med drugim za plače javnih uslužbencev. Vprašanje pa je, v kakšni obliki bi moral biti zakon, da bi dobil potrebno podporo.