Prvi mož civilne zaščite po Kemisu: Po bitki je lahko biti general

Po požaru, ki je 15. maja izbruhnil v vrhniškem podjetju za ravnanje s kemičnimi odpadki Kemis, so se vrstili številni očitki, da država nima pripravljenega načrta za tovrstno nesrečo, zato tudi koordiniranje strokovnih služb po požaru in informiranje javnosti ni potekalo gladko. Poveljnik Civilne zaščite in vodja koordinacijske skupine za spremljanje ukrepov po požaru v Kemisu Srečko Šestan ob tem poudarja, da načrt ni neka rešitev, je le postopek na papirju, ki služi temu, da službe in ljudje, ki bi sodelovali v primeru nesreče, poznajo postopke, vedo, kako bodo delali. Predpisuje periodiko izvajanja vaj zaščite in reševanja.

Slovenija res nima državnega načrta, a to področje nikoli ni bilo prepoznano kot tveganje

Vendarle priznava, da Slovenija res nima pripravljenega državnega načrta zaščite in reševanja za primer uhajanja nevarnih snovi v okolje, in to zato, ker to področje nikoli ni bilo prepoznano kot tveganje, ki bi terjalo državno posredovanje. Ima pa država načrt za primer jedrske nesreče. Za ostala področja imajo podjetja ter občine svoje načrte zaščite in reševanja.

Tudi Kemis ima lasten načrt zaščite in reševanja, s katerim je soglašala tudi občina. Vsaka tri leta so imeli širšo vajo z vsemi gasilskimi društvi iz okolice, enkrat letno pa podrobnejše usposabljanje z najbližjim gasilskim društvom iz Sinje Gorice, je opisal Šestan, ki se je po požaru podrobneje seznanil s tem primerom. Kot je pojasnil, je že dan ali dva po požaru tudi obiskal Vrhniko.

Akcija gašenja v Kemisu je po oceni Šestana pokazala, da so gasilci vedeli, kaj in kako. Tudi vodja intervencije z Vrhnike je po besedah Šestana potrdil, da "če ne bi bil v preteklosti večkrat na lokaciji Kemisa, v noči požara ne bi mogel vedeti, kje se kaj nahaja, kaj je treba zaščititi". Med gašenjem požara je bil tam tudi direktor Kemisa Emil Nanut, ki je svetoval pri intervenciji, je naštel Šestan.

Zakaj ni bilo evakuacije prebivalstva? Evakuacija je lahko zelo nevaren ukrep, če ne veš, čemu boš izpostavil ljudi

Posamezniki so bili med drugim kritični, da na večer izbruha požara ni bila odrejena evakuacija prebivalcev Vrhnike. Šestan verjame, da so v vrhniški civilni zaščiti ravnali prav in da bi z razglasitvijo evakuacije povzročili nepotrebno paniko med ljudmi. "Ukrep zadrževanja v zaprtih prostorih je bil ustrezen. Evakuacija je lahko zelo nevaren ukrep, dokler ne veš, kakšni kontaminaciji lahko izpostaviš ljudi, ki jih boš evakuiral. Poleg tega je bila noč. Pomislite, kakšno paniko bi lahko s tem povzročili. Povzročili bi lahko še večjo škodo," je pojasnil.

Priznal pa je, da bi potrebovali boljše obveščanje ljudi o nesreči ter o potrebnih previdnostnih ukrepih, tako da bi lahko ljudje tudi sami poskrbeli za lastno varnost.

Ni bilo prave službe, ki bi usklajevala delo

Ko so se vključile različne strokovne službe, ki so opravljale meritve, tudi ni bilo ene osebe, ki bi vse te službe in njihovo delo usklajevala. "Ni bilo nikogar, ki bi se prepoznal kot vodja. Prihajale so različne informacije, ki so si včasih celo nasprotovale. To je ljudi begalo. Poleg tega so se pojavili še posamezniki, ki so bili v svojih izjavah 'bolj papeški od papeža', in težava je bila vse večja," je naštel.

"Danes bi tudi vrhniški župan in tamkajšnji poveljnik civilne zaščite morda kako stvar drugače izpeljala," je povedal. Ob tem pa dodal, da so "po bitki vsi generali".

Opozoril je tudi, da se pristojnosti Civilne zaščite nekje končajo in ko nastopi na primer faza odpravljanja posledic, sanacije, pa tudi preverjanja morebitne onesnaženosti, kot v tokratnem primeru, nadzor in koordinacija služb nista več naloga občinske civilne zaščite. "To morajo voditi tisti, ki so za to usposobljeni. Monitoringa okolja ne moreta koordinirati poveljnik občinske civilne zaščite ali župan. Nimata ne znanj ne kompetenc," je poudaril.

Šestana je v torek ministrica za obrambo Andreja Katič ustno imenovala za koordinatorja ukrepov po požaru v Kemisu, a ne v vlogi poveljnika civilne zaščite, pač pa kot svojega svetovalca. Kot je pojasnil, zdaj hiti z oblikovanjem koordinacijske skupine, ki bo do konca nadzorovala zadevo. Šestan pričakuje, da bo vlada tej skupini podelila tudi uraden mandat za delo, ki jih čaka.

Vlada je po pojasnilih Šestana sicer že sprejela sklep o oblikovanju medresorske delovne skupine, ki bo med drugim pripravila nek nabor standardnih postopkov, po katerem se bodo službe v prihodnje ravnale, če bi se še kdaj zgodila kaka nesreča.

"Upam, da bo zagotovilo, da bodo takrat stvari tekle drugače kot so tokrat, ko je šum v komunikaciji povzročil strah in nelagodje," je priznal. Ob tem je spomnil, da je država po nesreči v Ortneku leta 1998, ko je prišlo do izlitja nafte v podtalnico, z dogovorom uredila usklajevanje različnih resorjev. A so kasneje nekateri odstopili od tega dogovora.

Ob žledu ni bilo težav z uskajevanjem služb, Kemis je bil drugačna zgodba

Na vprašanje, v čem so bile poplave ali pa žled drugačni od tokratnega požara v Kemisu, da tedaj ni bilo težav v usklajevanju služb ali obveščanju javnosti, je Šestan odgovoril, da v vidnih posledicah. "Posledice žleda so bile vidne - podrta drevesa, pretrgani električni kabli. Tu pa vse posledice še niso prepoznane. Razlika je tudi ta, da smo akcije reševanja ob žledu vodili v strukturah Civilne zaščite, kjer imamo precejšnje izkušnje s takimi situacijami," je razložil.

A tudi ob takratnih intervencijah so se srečevali s pripombami, da so na kaj pozabili. "Recimo na osebe, ki so doma priključene na respiratorje, smo se spomnili slučajno in šli nato ugotavljati, koliko je takih oseb v Sloveniji in smo jim priskrbeli agregate," je navedel kot primer.

Šestan sicer organiziranost in način dela slovenskega sistema zaščite in reševanja ocenjuje kot dobro, zgledno. Sinergija med prostovoljstvom in poklicnimi strukturami je po njegovih besedah "unikum v svetu", ki deluje.

Kot dobro je izpostavil številčnost pripadnikov, samo operativnih gasilcev je kar 47.000. Ti so tudi ustrezno opremljeni za naloge zaščite in reševanja. Izpostavil pa je, da zadnja tri leta v dodatna usposabljanja s področja zaščite in reševanja vključujejo tudi vojake.

V skupini še predstavniki Arsa, NIJZ, uprave za varno hrano in urada vlade za komuniciranje

Sicer pa je vlada ob današnji ustanovitvi medresorsko delovne skupine za usklajevanje aktivnosti, ki se nanašajo na posledice požara v Kemisu, ugotovila, da ima izvajanju podobnih koordinacijskih nalog in aktivnosti ob različnih vrstah nesreč največ izkušenj prav ministrstvo za obrambo. Zato so na mesti vodje in namestnika vodje v skupini imenovali dva uslužbenca ministrstva za obrambo – Šestana in Milivoja Dolščaka. V skupini so še predstavniki agencije za okolje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, uprave za varno hrano in urada vlade za komuniciranje.

Kot je vlada zapisala v sporočilu za javnost, bodo z imenovanjem skupine aktivnosti priprave načrta vzorčenja in izvedbe analiz, informiranja javnosti in priprave dolgoročnega programa spremljanja vpliva onesnaževal na zdravje vodene z enega mesta in bo delovanje različnih državnih organov, ki imajo pristojnosti na tem področju, potekalo usklajeno.

"Naloge medresorske delovne skupine so omejene in se z njeno ustanovitvijo ne posega v resorno pristojnost posameznih ministrstev. Z njenim delovanjem bo zagotovljeno usklajeno delo pristojnih državnih organov v zvezi s posledicami nesreče in usklajeno sodelovanje z lokalno skupnostjo, to je občino Vrhnika," so zapisali.

Med nalogami medresorske delovne skupine ni zajete naloge priprave programa za izvedbo sanacije prizadetega območja, zanj je namreč pristojno ministrstvo za okolje in prostor.

Vlada bo na predlog ministrstva za okolje in prostor imenovala tudi medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila protokol za ravnanje ob podobnih nesrečah.

V vrhniškem podjetju Kemis, kjer so skladiščili tudi nevarne odpadke, je zagorelo 15. maja zvečer, požar pa je povzročil tudi onesnaženje okolja. V ugotavljanje posledic in izvajanje ukrepov po požaru so se vključile številne državne službe, umanjkala pa je koordinacija, posledično pa ljudje niso imeli celovitih informacij o tem, kakšne so posledice požara na okolje in zdravje ljudi. Zato je premier Miro Cerar od ministrice za obrambo Andreje Katič v ponedeljek zahteval, naj koordinacijo prevzame Šestan.

Poslanci kritični predvsem do počasnega in nekoordiniranega obveščanja lokalnega prebivalstva

V današnji razpravi je bilo sicer slišati očitke predvsem na račun pomanjkljivih informacij ter počasnega in nekoordiniranega obveščanja lokalnega prebivalstva.

Danijel Krivec (SDS) iz vrst predlagateljev je v obrazložitvi za sklic izredne seje in predloge priporočil vladi izpostavil, da "javnost še vedno nima odgovorov na vprašanja o tem, kaj je zagorelo, kakšna je škoda, predvsem pa, kako naj se obnašajo ljudje, ki živijo v bližini podjetja". Prav tako je slaba komunikacija o posledicah nesreče vznemirila ljudi in med njimi vnesla nezaupanje.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je na odboru predstavila mnenje vlade o predlogu priporočil, ki ga je sprejela na današnji seji. Priporočilom za predstavitev celovite analize okoljskih meritev, spremljanje stanja na prizadetem še najmanj šest mesecev po požaru in seznanjanja javnosti ter pripravo poročila o izvajanju nadzora glede izpolnjevanja varnostnih in protipožarnih predpisov v Kemisu vlada ne nasprotuje.

Nasprotuje pa predlogu priporočila, naj okoljsko ministrstvo preuči možnosti za obnovo postopka glede izdanega okoljevarstvenega dovoljenja oz. razveljavitev tega za podjetje Kemis. Okoljevarstveno dovoljenje za Kemis, ki je bilo izdano v letu 2013, je bilo še dvakrat spremenjeno zaradi sprememb, ki jih je izvedel Kemis v svojih postopkih.

Kot je povedala Majcnova, vlada nasprotuje tudi predlogu priporočila, naj ministrstvo za okolje pripravi poročilo o ustreznosti veljavne zakonodaje, ki ureja umeščanje v prostor in izdajo okoljevarstvenih soglasij za poslovne objekte, ki lahko povzroči onesnaževanje okolje večjega obsega in je nevarno za zdravje ljudi. "Umeščanje v prostor, med drugim določanje namenske rabe prostora, je namreč predmet prostorskega načrtovanja, ki je v pristojnosti občin," je pojasnila.

Slednje pa ne pomeni, da je objekt s potencialno velikimi vplivi na okolje prepuščen izključno v načrtovanje občini, saj je država skladno z veljavno zakonodajo skrbnica javnega interesa. "Ob tem velja poudariti še dejstvo, da za morebitne objekte oziroma območja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med obrate tveganja za okolje, veljajo še strožja merila kot za siceršnje objekte z vplivi na okolje," je še dejala.

Z amandmajem so poslanci pri prvem priporočilu še izglasovali dopolnilo, da vlada čim prej pripravi in predstavi nacionalni načrt ravnanja v primeru okoljskih in kemičnih nesreč.

Direktor Kemisa: Ne izogibamo se odgovornosti

Direktor podjetja Kemis Emil Nanut je dejal, da se Kemis ne izogiba odgovornosti. Ob tem je poudaril, da so delovali v skladu z veljavno zakonodajo in standardi ter tehnologijo, ki je bila razpoložljiva v času, ko so pridobili dovoljenja. V podjetju tudi zaupajo rezultatom pooblaščenih laboratorijev, izpostavil pa je, da kompleksni rezultati meritev v javnosti niso bili dovolj jasno interpretirani. Izpostavil je še, da dejavnost Kemisa nikjer ni zaželena, a je za slovensko gospodarstvo pomembna.

Zagotovil je še, da bo Kemis opravil sanacijo tam, kjer bo dokazano, da je škoda posledica požara. Po njegovem mnenju je bila komunikacija Kemisa in Gorenja z javnostjo odkrita in odprta. Kot napako je priznal to, da ni poskrbel, da bi bili podatki o skladiščenih odpadkih shranjeni v dislocirani enoti skupaj s poslovnimi podatki. Soba s strežnikom, kjer so bili po njegovih besedah shranjeni, je namreč zgorela.

"Glede na to, da nimamo podatka, katere snovi so gorele, smo prebivalcem posredovali splošno informacijo, da se karseda zmanjša izpostavljenost ljudi tem snovem. Navodila so bila hitro in pravočasno posredovana, nismo pa izrabili priložnosti, da bi informacijo pripravili koordinirano in da bi dosegla vse prebivalce," se je na očitke o slabi komunikaciji in nasprotujočih napotkih odzval direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen. V sredo so na NIJZ vzpostavili tudi telefonsko linijo – imeli so že 65 pogovorov – prebivalci pa lahko vprašanja pošljejo tudi na njihov elektronski naslov.

Tako pooblaščenka Civilne iniciative Sinja Gorica Eva Lavtar kot vrhniški občinski svetnik Daniel Cukjati sta močno kritizirala način obveščanja lokalnih prebivalcev. "Analize, ki bi morale biti celovite, jasne in razumljive državljanom, niso bile pripravljene. Informiranje občanov je bilo prepozno in zmedeno," je dejala Lavtarjeva.

V razpravi poslancev je bilo slišati ostre kritike glede kakovosti obveščanja lokalnega prebivalstva in informiranja javnosti, presenetil jih je počasen odziv vlade, Kemisu pa so očitali, da ni posredoval vseh podatkov oz. njihovo slabo hranjenje. "Urejeno firmo si predstavljam drugače," je dejal Primož Hainz (DeSUS), ki se je obregnil v slabo varovanje podjetja Kemis. "Izkazalo se je, da tehniki ne gre absolutno verjeti," je dejal. Po njegovem bi podjetje moralo imeto 24-urno varovanje z varnostniki.

Möderndorfer: Direktor NIJZ je slabo odigral svojo vlogo

Po mnenju Janija Möderndorferja (SMC) je bilo na podlagi obstoječe zakonodaje narejeno praktično skoraj vse. Vprašanje je, ali je bilo narejeno pravočasno. Tudi on je okrcal sodelovanje državnih in lokalnih organov, predvsem pa se je obregnil v odziv NIJZ, ki je "slabo odigral svojo vlogo", direktorja je zaradi objektivne odgovornosti za slabo delovanja inštituta še pozval k odstopu. Tudi poslanec DeSUS Tomaž Gantar je odziv NIJZ ocenil kot prepočasen in neustrezen.

Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat je opozorila na nasprotujoče in pozne rezultate analiz: "Občani so upravičeno prizadeti. Vsak od nas bi se v njihovi situaciji bal za svoje zdravje."

Temeljni problem nesreče na Vrhniki je problem z "umazanim kapitalom", ki se izogiba vsakršni odgovornosti v imenu dobička, pa je menil Miha Kordiš iz vrst ZL. "Nihče od vodilnih se očitno ni spraševal, kako je poskrbljeno za varnost dokler so s tem služili," je dejal. Po njegovem je nujno zaostriti okoljsko zakonodajo in poskrbeti, da se dosledno izvaja.

Majcnova je v razpravi zavrnila zavrnila očitke o popolnem kolapsu pristojnih institucij, se je pa strinjala, da se morajo bolj pripraviti na razlago analiz. Informacije so vznemirile ljudi, a so bile korektne, je še poudarila.

Poslanci bodo o predlogih priporočil vladi razpravljali na izredni seji DZ 9. junija. Zahtevo za sklic izredne seje so podpisali poslanci iz SDS in skupine nepovezanih poslancev ter poslanec Andrej Čuš in poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli.