Prva zmaga za kreditojemalce v švicarskih frankih

Iz Združenja Frank so sporočili, da je ena od kreditojemalk v švicarskih frankih, ki jo zastopa odvetniška pisarna Preininger, v izvršilnem postopku uspela s pritožbo na Višjem sodišču v Mariboru. To je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi. Kot so dejali, gre za prvo pozitivno odločbo višjega sodišča v zadevah kreditojemalcev v CHF v Sloveniji.

Še več. Višje sodišče v svojem sklepu nakazuje na kršitve splošnih načel obligacijskega zakonika (načelo vestnosti in poštenja), slovenske ustave (pravica do zasebne lastnine, socialna funkcija kreditnega razmerja) in tudi morale. 

Kot je razložil odvetnik Robert Preininger za časnik Večer, je razsodba sodišča pomembna predvsem zato, ker sodišče v njej navaja, "da je dolžnik šibkejša stranka, ki jo pravni red v razmerju posebej varuje s prisilnimi predpisi."

Po Preiningerjevem mnenju je razsodba bistvena tudi zato, ker je izdana na pritožbeni stopnji in mora biti v ključnih delih skladna z argumentacijo pri ničnosti spornih pravnih poslov v odprtih pravnih sporih. "Gre za popolni odmik od dosedanje sodne prakse. Ta najnovejša odločitev Višjega sodišča v Mariboru predstavlja po naši oceni začetek preobrata v zadevah članov Združenja na sodiščih, kar smo zaznali tudi v nedavno rešenem primeru izvršilne zadeve Okrajnega sodišča v Celju, v kateri je bilo ugodeno predlogu za odlog izvršbe," je dejal.

Sodba je pomembna predvsem iz dveh stališč: upnik je od tožnice z izvršbo prvostopenjskega sodišča zahteval, da na dražbi proda svojo nepremičnino, kar bi zanjo lahko pomenilo izgubo strehe nad glavo, a bi upniku lahko povrnila dolg. Sklep prvostopenjskega sodišča o tej izvršbi je bil danes tako razveljavljen.

Preininger je razložil, da mora sodišče že po uradni dolžnosti preprečiti uveljavitev nepoštenih pogodbenih pogojev. Poudarja, da načelo vestnosti in poštenja že kot splošno načelo v obligacijskem pravu omejuje prosto urejanje tako, da od strank zahteva pogodbenega razmerja in si prizadeva za uresničitev interesov obeh strank.

Druga bistvena stvar pa je nadaljna, še neznana usoda zadeve, ki je bila sedaj vrnjena v nov postopek.

Odvetnik Preininger optimističen glede reševanja podobnih sporov v prihodnje

Preininger je bil s sodbo zadovoljen, optimistično gleda tudi na reševanje podobnih primerov v prihodnje. Kot je pojasnil za 24ur.com, verjame, da se bo glede na jasna stališča, ki jih je v obrazložitvi sklepa zavzelo Višje sodišče Maribor, zadeva uredila v ponovnem obravnavanju, po potrebi tudi na vrhovnem sodišču. Poudaril je, da današnji sklep zasleduje smernice, za katere si prizadevajo člani Združenja Frank in dodal, da je težava podobnih primerov, ki jih srečujejo v Združenju Frank, tudi v kreditnih pogodbah, kjer je tveganje kreditojemalcem dejansko prikrito.

Ob primerjavi aktualne zadeve s tožbo družine Čeh proti NKBM iz lanskega leta je Preininger komentiral, da sta primera v osnovnih parametrih enaka. Čeprav je okrožno sodišče v Mariboru tožbo takrat zavrnilo, Preininger poudarja, da je višje sodišče v tokratnem sklepu svoje stališče jasno opredelilo, kar bi lahko obravnavo zadeve v drugem krogu morda vsaj časovno skrajšalo. 

Po ocenah Združenja Frank  je v podobnih težavah približno 10.000 Slovencev

Težava za tiste, ki so imeli kredite vezane na švicarske franke, so se začele januarja 2015. Takrat je švicarska centralna banka nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj 30 odstotkov in celo presegla vrednost skupne evropske valute. Zato se je dolg kreditojemalcev nenadoma močno povečal. Številni so se takrat znašli v hudi zagati, saj kredita niso bili več sposobni odplačevati. Večina kreditojemalcev je na ta način reševala stanovanjski problem.

Tudi soustanoviteljica in aktualna predsednica Združenja Frank Alja Pestar je 2015 zašla v podobne težave, saj sta s partnerjem let 2007 vzela 64.000 evrov kredita, odplačala sta okoli 20.000 evrov, glavnica pa je lani znašala blizu 75.000 evrov. V združenju so takrat ocenjevali, da je podobnih usod v Sloveniji okoli 10.000 in trdili, da jih banke niso zadostno obvestile o tveganjih ter da so izkoristile njihovo nevednost.