Mate: Odškodnine bodo velik strošek za državo

Potem ko je v javnost prišla informacija, da je ptujsko sodišče enemu najbolj znanih predstavnikov izbrisanih Aleksandru Todoroviću prisodilo odškodnino v višini 17.000 evrov, se je oglasil nekdanji notranji minister in predsednik odbora za notranje zadeve v strokovnem svetu SDS Dragutin Mate. Kot je dejal, razsodba – ki sicer še ni pravnomočna – dokazuje, da sta vlada in zdajšnja notranja ministrica Katarina Kresal zavajali javnost.

Primer po Matejevem mnenju nakazuje tudi, kaj se bo zgodilo z zahtevki drugih izbrisanih. Odškodnine se bodo izplačevale, kar bo velik strošek za državo in davkoplačevalce, je prepričan Mate. Član SDS je predstavil tudi konkretno številko. Tako pravi, da če bi vsi zahtevali povprečno 17.000 evrov odškodnine (pa številni zahtevajo še veliko več), bi to državno blagajno stalo 425 milijonov evrov, kar je celoten letni proračun ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vključno z vsemi socialnimi transferji za vse državljane.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa pravi, da same odločbe MNZ ne vzpostavljajo pravice do odškodnine. "Vsaka posamezna odškodnina se ugotavlja v posebnem sodnem postopku in je stvar odločanja sodišča, ne ministrstva," je poudarila. Po njeno pa prav omenjena sodba dokazuje, da odločbe ministrstva nimajo zveze z odškodninami, saj se sodba nanaša na obdobje, preden so bile odločbe izdane.

17.000 najnižji znesek

"Ministrstvo za notranje zadeve je v času mojega mandata in že pred mojim mandatom imelo zahtevke za odškodnine," je povedal Mate. Kot je pojasnil, je bilo na ministrstvu nekaj deset vlog za odškodnine in da je bil 17.000 evrov tisti znesek, ki je bil med najnižjimi.

"Pri nekaterih vlogah ni naveden noben znesek, to pa zato, ker so ljudje pač počakali, da bodo videli, kakšne bodo odškodnine," je poudaril in dodal, da "imamo vrtoglave zahtevke, na primer 500.000 evrov ali celo več." Po Matejevih pojasnilih so bile vloge vezane na to, da so se zapirala podjetja, ki niso bila uspešna.

V preteklosti, tako Mate, smo imeli dve tožbi, ki sta bili neuspešni. "Ena od njih je bila Todorovićeva prva tožba," je pojasnil in poudaril, da imamo sedaj, po sodbi ptujskega okrožnega sodišča, drugačno prakso. "To nas lahko zaskrbi," je opozoril.

Niso si uredili statusa

Po Matejevih besedah smo imeli zakon o državljanstvu, "ki je v 40. členu omogočal na olajšan način pridobiti državljanstvo, imeli smo zakon o tujcih, ki je ravno tako na olajšan način omogočal, da si vsi, ki so bili državljani bivših republik nekdanje Jugoslavije, uredijo status tujca za prebivanje v Sloveniji."

Upravne enote so vsem ljudem, ki niso izkoristili možnosti pridobitve slovenskega državljanstva, poslale dopis, v katerem so jih pozvale, naj si uredijo status v Sloveniji, je dejal Mate. "Teh 25.000 oseb, kot je zadnja številka, si tega statusa ni uredilo, kljub temu, da so bile pozvane," je poudaril in dodal, da stalno prebivališče in državljanstvo ni ista zadeva, "kar se večkrat zamegli."

Kot meni Mate, se vprašanje t.i. izbrisa se ni pojavilo 1991 ali 1992, ampak takrat, "ko se te osebe že začele vlagati vloge za slovensko državljanstvo in zahtevke za stalno ali začasno prebivanje." In ko je večina teh ljudi imela svoj status v Sloveniji urejen, "se je začelo odpirati vprašanje njihovega statusa med 26. februarjem 1992 in dnem, ko so imeli status urejen. In iz tega naslova želijo odškodnine," je pojasnil.

Nekdanjemu notranjemu ministru se zdi "skrajno nenavadno dejstvo, da je sedaj pripisana odškodnina v višini 17.000 evrov zato, ker nekdo ni imel delovnega dovoljenja." Če bi imel Todorović urejen status, delovnega dovoljenja sploh ne bi rabil, je pojasnil Mate.

Kaj pravi Todorović?

"17.000 evrov je daleč od seštevka vseh plač, ki bi jih dobil v šestih letih dela, če mi krivičen izbris iz registra stalnih prebivalcev Slovenije ne bi preprečil delati," pa pravi Todorovič. Dobiti bi moral vsaj 60 tisoč, dodaja. "Ne morem se sprijaznit z nekakšno miloščino in se bomo pritožili, saj mi sodišče dalo samo 30 odstotkov tistega, kar bi moral v šestih letih dobiti glede na mojo izobrazbo."

Zalar: Ali gre za pravnomočno zaključeno zadevo?

Minister za pravosodje Aleš Zalar je dejal, da ima premalo podatkov o primeru, da bi ga lahko komentiral. Tisto, kar po njegovem zahteva podrobnejši pregled v zvezi s tem primerom, pa je, "ali gre za pravnomočno zaključeno zadevo ter v čem se ta zadeva razlikuje od tistih, o katerih je bilo doslej že pravnomočno razsojeno in odškodnine niso bile priznane. Šele nato bomo lahko naredili bolj konsistenten zaključek, kaj ta primer pomeni," je poudaril Zalar.

Pravobranilstvo napoveduje pritožbo

Zadeva je bila na prvi stopnji že drugič, saj mu s prvo ni uspelo. Tokrat pravobranilstvo napoveduje pritožbo, kar so za 24ur.com potrdili tudi na ptujskem sodišču. Pojasnili so, da ima pravobranilstvo 15 dni časa za vložitev pritožbe, to je do 27. februarja.

Kot trdi pravobranilstvo, je Todorovićev pritožbeni zahtevek že zastaral, prav tako pa ne obstaja odškodninska odgovornost države.