VIDEO: Janković: Očitke v celoti zavračam, saj gre za stare zadeve

Protikorupcijska komisija je opravila nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki so hkrati funkcionarji in zavezanci na tem področju. Nepravilnosti so ugotovili pri aktualnem predsedniku vlade Janezu Janši ter vodji največje opozicijske stranke in ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću. Poročilo o premoženju omenjene dvojice si lahko v celoti preberete TUKAJ.

Komisija je v postopku nadzora nad Jankovićevim premoženjskim stanjem ugotovila, da je Janković med 17. novembrom 2006 in 24. majem 2012 večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije. Od 5. junija 2010 pa je kršil tudi določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o obveznosti sporočanja podatkov o svojem premoženjskem stanju.

Janković: Očitke komisije v celoti zavračam

Potem ko se Zoran Janković na ugotovitve komisije čez dan ni odzival, je zvečer le podal svoje stališče. "Očitke Komisije za preprečevanje korupcije v zaključnem poročilu v celoti zavračam, saj gre za stare zadeve, ki so bile javnosti že velikokrat pojasnjene," je zapisal Janković.

"Kot ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije, izvor mojega premoženja ni sporen, glede očitkov, da o spremembi višine premoženja nisem redno poročal, pa vztrajam pri tem, da poročanje ni bilo potrebno, ker se višina mojega premoženja ni spreminjala," še dodaja. Poudarja, da Mestna občina Ljubljana ni bila oškodovana. "KPK v mojem primeru ne ugotavlja korupcije, ampak zgolj možnost korupcijskega tveganja, kar pa odločno zavračam," še zapiše Janković.

Podrobnejša pojasnila bo župan Janković podal na novinarski konferenci jutri ob 13. uri v Mestni hiši.

Dvakrat lastništvo prijavil naknadno, nekaterih stvari pa komisiji sploh ni prijavil

Janković komisiji v zakonskem roku ni prijavil lastništva dela nepremičnin, ki jih je imel v lasti že leta 2006 in bi jih zato moral oddati že s prvim obrazcem za poročanje, ki ga je oddal leta 2006. Te nepremičnine je prijavil šele v predvolilnem obdobju leta 2011. V zakonskem roku prav tako ni prijavil lastništva vrednostnih papirjev, in sicer 980 delnic Luke Koper, ki bi jih moral prijaviti najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske določbe za leto 2007. Te vrednostne papirje je prav tako prijavil šele v predvolilnem obdobju leta 2011.

Komisiji pa sploh ni prijavil lastništva in poslovanja z vrednostnimi papirji Krke med letoma 2007 in 2009, katerih vrednosti so presegale mejno vrednost za poročanje o spremembah premoženjskega stanja.

Prav tako ni prijavil razpolaganja z gotovino, položeno na transakcijski račun pri bankah v višini 29.500 evrov v letu 2007. Prijavil pa ni niti razpolaganja oziroma pridobitve denarnih sredstev velikih zneskov, ki po ugotovitvah komisije izhajajo iz nakazil različnih pravnih oseb kot poplačilo dolga. Spremembe, o katerih ni poročal, so:

- v letu 2007 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini 167.983,57 evra,
- v letu 2008 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini 631.449,71 evra,
- v letu 2009 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini 304.835,67 evra,
- v letu 2010 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini 361.609,82 evra,
- v letu 2011 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini 273.732,38 evra.

Janković je na razgovoru komisiji dejal, da se njegovo premoženje glede na prijavo iz leta 2006 ni povečalo: "Glede sprememb preprosto ne vem povedati. Nisem čutil potrebe, ker se premoženje ni spremenilo."

V letu 2011 Janković porabil 11-krat več denarja, kot ga je dobil z župansko plačo

Finančna analiza odhodkov in prihodkov je pokazala, da je Jankovićeva tekoča poraba bistveno presegla višino njegove plače oziroma dohodkov, ki jih prejema kot župan MOL.

Leta 2009 je na primer Janković prejel približno 32.000 evrov neto plače, v istem letu pa je glede na odlive s TRR porabil okoli 370.000 evrov. To pomeni, da je za financiranje svojih življenjskih stroškov porabil 11-krat več, kot je znašala njegova funkcionarska plača. Komisija je razložila, da to samo po sebi ni sporno, če to ni obremenjeno s korupcijskimi tveganji in ima funkcionar neodvisen ter transparenten dodaten vir premoženja. A v tem primeru po ugotovitvah komisije ni tako.

Glavni vir Jankovićevega premoženja in prihodkov namreč predstavlja vračanje dolga Jankoviću na podlagi posojilne pogodbe med družinskim podjetjem Electa in Jankovićem. Pri tem pa podjetja v vplivnem krogu Electe znaten del poslov opravljajo v povezavi z nepremičninami na območju ljubljanske občine. Dodatno pa je komisija ugotovila, da posredni ali neposredni vir poplačila dolga Jankoviću v določenem delu predstavlja tudi podjetje, ki veliko posluje z MOL.

Sporne verižne transakcije imajo svoj začetek v Grepu

Komisija je ugotovila, da je Janković med 17. novembrom 2006 in 24. majem 2012  kot poplačilo dolga od različnih pravnih oseb dobil najmanj 2,4 milijona evrov. Od tega je v štirih mesecih leta 2011 Janković na svoj TRR prejel skupno 208.000 evrov. Ta denar je po ugotovitvah komisije dobil iz vzporednega oziroma verižnega prenakazovanja med računi gospodarskih subjektov v vplivnem krogu družine Janković.

Začetek denarne verige je pri podjetju Grep, ki posluje z ljubljansko občino. Komisija je na primer ugotovila, da je v letu 2011 v sistemu Electa zmanjkalo likvidnih sredstev, hkrati pa je (skoraj) nelikviden na svojem osebnem računu postal tudi Janković. V tem primeru je likvidna sredstva, ki so delno končala na Jankovićevem osebnem računu, zagotovil ravno Grep.

Komisija pravi, da so te transakcije zaradi načina, okoliščin, dinamike in zneskov obremenjene z izrazitimi korupcijskimi tveganji, tveganji, povezanimi z nedopustnim lobiranjem, in s tveganji za nasprotje interesov.

V poročilu je komisija objavila tudi Jankovićev odgovor na vprašanje senata komisije, kako pride do posameznih izplačil na njegov TRR. "Ko rabim denar, pokličem, pa rečem, dragi moj sine, je čas, da kaj vrneš atu … Približno tako izgleda," je povedal Janković.

Ko je Jankoviću komisija pokazala ta tok denarja, je Janković dejal, da ga ne zanima in da ne ve, od kod in kako podjetja, povezana s sinom, dobijo denar za plačilo dolga, kadar ga potrebuje. Je pa Janković prepričan, da je vse zakonito.

Komisija je ugotovila, da se je Janković kot javni funkcionar "zavedal oziroma bi se mogel in moral zavedati", da z opustitvijo dolžnega sporočanja sprememb oziroma povečanja premoženja krši zakonske določbe. S tem se je izogibal nadzoru nad premoženjskim stanjem, v istem času pa je v javnosti večkrat poudaril, da je svoje premoženje skladno z zakonskimi obveznostmi prijavil komisiji. "In to ob dejstvu, da je po prvotni (nepopolni) oddaji prijave premoženja pridobil (in porabil) prek 2,8 milijona evrov sredstev na bančnih računih, tega pa komisiji nikoli ni sporočil," je komisija zapisala v svojem poročilu.

Več o nepravilnostih, ki jih je komisija ugotovila pri Janši, lahko preberete TUKAJ.

Komisija je v svojem sklepu med drugim zapisala, da nobeden od zavezancev, torej ne Janković ne Janša, tudi po teh očitkih in zahtevi komisije po dodatnih pojasnilih, ni podal razumljivih in celovitih pojasnil. Na protikorupcijski komisiji pravijo, da se zavedajo, da njihovo poročilo prihaja v občutljivem družbenem in političnem trenutku. Dodajajo, da so nadzor opravili z dodatno mero skrbnosti in natančnosti. Komisija je sicer ugotovitve v poročilu komentirala tudi na tiskovni konferenci, več pa si lahko preberete TUKAJ.

Pri Karlu Erjavcu, Ljudmili Novak, Borutu Pahorju, Gregorju Virantu in Radovanu Žerjavu komisija ni ugotovila kršitev zakona glede obveznosti poročanja komisiji, neskladnosti med vrednostmi ugotovljenega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti in prijavljenega premoženja, oziroma nesorazmernega povečanja premoženja na območju Republike Slovenije v času opravljanja njihovih javnih funkcij.