Slovenija

Ali zakon res uvaja šolnine? Protestniki pravijo 'da', država vztraja pri 'ne'

Ljubljana, 16. 04. 2014 07.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min

Organizatorji protesta v Ljubljani opozarjajo, da novi zakon o visokem šolstvu uvaja šolnine, a na ministrstvu za izobraževanje vztrajajo, da to ne drži. Kako to, da isti zakon nasprotni strani dojemata povsem drugače?

Protest proti šolninam - 17
Protest proti šolninam - 17 FOTO: Damjan Žibert

Zaradi predloga novega zakonu o visokem šolstvu (ZViS-1) so se študentje in njihovi podporniki odpravili na ulice. V Ljubljani je namreč potekal protest. V Študentskem društvu Iskra in Iniciativi za demokratični socializem pravijo, da zakon uvaja šolnine na rednem študiju in poglablja komercializacijo univerz.

Po njihovem mnenju predlog novega visokošolskega zakona uvaja šolnine na rednem študiju, povečuje obremenitve zaposlenih in poglablja komercializacijo javnih univerz. Uvedba šolnin bo, kot menijo v Iskri, povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji možni meri, tako bo pod novim zakonom "črpanje" denarja od študentov in njihovih družin bistveno olajšano.

Ministrstvo: redni študij ostaja brezplačen

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport vztrajajo, da gre za zavajanje in da zakon nikakor ne uvaja šolnin. Državni sekretar na ministrstvu Mirko Pečarič je med včerajšnjo predstavitvijo novega predloga zakona o visokem šolstvu poudaril, da zakon prvič do sedaj uvaja določilo, da bo vsak državljan imel možnost do brezplačnega visokošolskega študija kadarkoli v življenju. "Študij ostaja brezplačen, absolutno," zatrjuje Pečarič in dodaja: "Zastavili smo si vprašanje, ali smo za to, da nekdo, ki študira, večkrat ponavlja, se prepisuje, je fiktivni študent, je tako imenovani večni študent? Če nismo za to, nam ostane druga možnost, in sicer enkrat v življenju za kogarkoli in kadarkoli brezplačen študij, seveda pod pogojem, da redno izpolnjuje svoje obveznosti ob absolventskem stažu in ob opravičenih razlogih, zaradi katerih lahko tudi ponavlja." Pečarič pojasnjuje, da so določili tudi, kaj je s tistimi, ki so to svojo pravico že izrabili, pa niso prišli do diplome. "Tudi za te ustava pravzaprav zahteva, da država omogoča pridobitev izobrazbe, a na račun njih samih, saj sami nosijo odgovornost, da niso dokončali študija v predvidenem roku," je bil jasen Pečarič. Izpostavil je poglavitne prednosti glede financiranja in prednosti za visokošolske zavode ter večkrat poudaril, da redni študij ostaja brezplačen.

Študentje so prepričani, da predlog zakona uvaja šolnine.
Študentje so prepričani, da predlog zakona uvaja šolnine. FOTO: Blaž Garbajs

Bassanese: To ni protest, pač pa politični shod

Predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije (Škis) Jaka Bassanese je dejal, da današnjih protestov v Škis ne podpirajo. Po njegovem mnenju je trditev organizatorjev protesta, da zakon uvaja plačljivo šolstvo in komercializacijo visokošolstva populistična izjava, ki ima čisto nek drug namen v ozadju. "Gre za politični shod, za katerim se skrivajo določene politične skupine," opozarja Bassanese, ki je prepričan, da nekdo izrablja študente za doseganje političnih ciljev. Kdo so ti, ki izrabljajo študente, Bassanese ni razkril, je pa dejal, da se ve, kdo podpira današnje proteste.

Vodja študentske Iskre pojasnjuje, zakaj je zakon sporen

Predstavnik študentske Iskre Jaša Lategano.
Predstavnik študentske Iskre Jaša Lategano. FOTO: POP TV

Predstavnik Iskre Jaša Lategano na vprašanje, kje vidijo v novem zakonu šolnine, odgovarja, da predlog novega zakona zabriše mejo med rednim in izrednim študijem, s čimer zabriše tudi mejo med brezplačnim in plačljivim. Opozarja, da se bo po novem izredni študij imenoval delni študij, ki pa bo predvideval manjšo količino obveznosti letno. Kot pravi Lategano, je delni študij po novem zakonu lahko plačljiv ali brezplačen, v vsakem primeru pa ni primeren za študij ob delu, ker ne predvideva ločenih predavanj ob terminih, ki bi veliki večini zaposlenih ustrezali. Opozarja še, da se šolnine širijo še na trenutni redni študij. "ZviS-1 uvaja plačljiv polni študij, za katerega ni nobene smiselne utemeljitve, razen prenosa bremena financiranja iz države na ramena študentov in njihovih družin," pravi Lategano, ki je prepričan, da zakon s tem, ko uvaja šolnine na rednem študiju, krpanje finančnih lukenj olajša in posredno tudi spodbuja. "Izredni študij kljub vsemu zahteva dodatno rabo infrastrukture in opreme ter seveda dodatno plačano pedagoško obveznost profesorja. Bistveno laže je na javno predavanje priključiti še študente, ki plačujejo šolnine, profesorju pa zagotoviti simbolno doplačilo, ali pa še tega ne," še pojasnjuje Lategano in opozarja, da v 148. členu zakona piše, da lahko ministrstvo omeji krčenje brezplačnih mest, če fakulteta ne izkaže utemeljenega razloga za to. Utemeljen razlog ni definiran, pravi Lategano.

Uvedba šolnin bo, kot menijo v Iskri, povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji možni meri.
Uvedba šolnin bo, kot menijo v Iskri, povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji možni meri. FOTO: Thinkstock

Glede obremenjevanja zaposlenih, ki ga prinaša nov zakon, Lategano opozarja, da 99. člen zakona zapoveduje, da novo zaposlovanje na fakultetah ni dovoljeno, če je prazno delovno mesto mogoče zasesti tako, da se obstoječe kadre na posameznem oddelku še dodatno obremeni. Po njegovem, pa je bistveno bolj problematičen 106. člen, po katerem se bo zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, možnosti in način plačila pedagogov ter načine izvajanja plačljivega študija uredilo z istimi merili. Za primer Lategano navaja Univerzo v Mariboru, kjer so v merilih določili, da je ena ura pedagoške obveznosti v primeru manjših skupin študentov vredna manj kot pri večjih skupinah. "Torej, če imaš na primer 20 študentov v skupini, je tvoja neposredna pedagoška obveznost 10 ur na teden, če jih imaš 19 pa je ena ura vredna 0.6 ur pedagoške obveznosti, in imaš zaradi tega v praksi 17 ur na teden. To je seveda nezakonito in so bile na UM že številne tožbe, sedaj pa poskušajo ta mehanizem preprosto uzakoniti."

Na vprašanje, ali jih v društvu bolj skrbi za pravice profesorjev kot študentov, Lategano odgovarja, "da boj za kakovostno in dostopno visoko šolstvo ni boj, ki bi ga ločeno bili za študente ali za profesorje. To je univerzalen cilj in kot tak tudi vključuje obe na prvi pogled ločeni skupini v akademskem prostoru. Šolstvo je namreč lahko kakovostno zgolj z dovolj ustrezno plačanimi in ne preobremenjenimi profesorji, ki poučujejo študente, ki jim ob študiju ni potrebno zaradi šolnin delati in se lahko popolnoma posvetijo svoji primarni dejavnosti - študiju."

Ministrstvo zatrjuje, da nov predlog zakona o visokem šolstvu ne uvaja šolnin za redni študij, uvaja pa kar nekaj terminoloških novosti, ki pa bistveno ne spreminjajo ureditve neplačljivega in plačljivega študija.
Ministrstvo zatrjuje, da nov predlog zakona o visokem šolstvu ne uvaja šolnin za redni študij, uvaja pa kar nekaj terminoloških novosti, ki pa bistveno ne spreminjajo ureditve neplačljivega in plačljivega študija. FOTO: POP TV

Ker so vedno glasnejši očitki, da ne gre za študentski protest, pač pa politični shod, smo Lategana povprašali tudi o tem, ali je Iskra politična organizacija, ki deluje pod pretvezo študentskega društva? "Iskra je za razliko od ostalih organizacij, ki delujejo na študentskem področju, v osnovi politična organizacija. Ravno v nepolitičnosti vidimo pomanjkljivosti obstoječih struktur, ki zastopajo študentstvo, med katerimi je potrebno še posebej izpostaviti ŠOS in njene podsisteme," odgovarja Lategano in dodaja, da vidi problem v tem, da so študentje izključeni iz politike, čeprav se na dnevni ravni sprejemajo politične odločitve, ki se najbolj tičejo prav njih. "Boj za brezplačno javno šolstvo je vendar političen cilj in zanj se je nemogoče boriti izven polja politike," dodaja Lategano.

_____________________________________________________________________

Nekaj (predvsem terminoloških) novosti:

Redni študij se bo po spremembi zakona imenoval polni, izredni pa plačljivi. Polni študij ostaja brezplačen, še vedno pa bo lahko študent enkrat ponavljal letnik, se enkrat med študijem prepisal, ostaja pa tudi leto absolventskega staža. Ko bo vse te možnosti izkoristil, bo moral plačati. S tem želijo preprečiti tako imenovane večne študente, ki staž z vsemi ugodnostmi le izkoriščajo.

Nekaj novosti bo veljalo za izredni študij, predvsem za fakultete in njihova razpisana mesta. Če je imela sedaj fakulteta 100 mest za redni študij in 200 za izredni študij, potem bo po novem zakonu še vedno ohranila 100 mest za polni študij, medtem ko bo za plačljiv študij lahko ponudila le 40 mest. A vse dokler mesta na brezplačnem študiju ne bodo zapolnjena, šole zaračunavati ne bodo smele.

Obstaja še tretja možnost študija – delni študij, ki pa je v celoti namenjen tistim, ki delajo in bi radi študirali ob delu. Ta bo plačljiv, izjemoma pa bo brezplačen za tri kategorije študentov – profesionalne športnike, študente starše in študente s posebnimi potrebami.

_____________________________________________________________________

Minister Pikalo napoveduje boj zoper visokošolske tajkune

Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt je dejal, da je zakon korak v pravo smer. Na ŠOS pozdravljajo najnovejšo različico, saj po njihovem prepričanju še vedno ohranja brezplačnost rednega študija. ŠOS smatra proteste kot skrajno sredstvo, če socialni dialog ne uspe. Ker pa se v zakonu ohranja brezplačno visoko šolstvo na rednem študiju, Schmidt ne vidi potrebe po protestih.

Kako to, da je takšen razkorak med tem, kar zatrjuje ministrstvo in tem, kar zatrjujejo v Iskri in v Iniciativi. Na ministrstvu poudarjajo, da se vsi borijo za isto – za brezplačen redni študij na 1. in 2. stopnji in proti privatizaciji šolstva. Prav tako opozarjajo, da je bilo na zakon doslej precej kritik, pa tudi konstruktivnih predlogov, ki so jih upoštevali. Končni predlog zakona je še v pripravi, k sodelovanju pa so še naprej povabljeni vsi, ki jih zadeva zakon, je včeraj poudaril minister za šolstvo Jernej Pikalo. "Gre za dialog, ki ga želimo peljati čim bolj konstruktivno," pravi minister in dodaja, da bodo vsem "visokošolskim tajkunom, ki sedaj izkoriščajo študente, zato da si polnijo lastne žepe, omejili oziroma pristrigli peruti".

Prednost bo imel redni študij, kar ni po godu zasebnikom

Na ministrstvu opozarjajo, da bodo morale fakultete na vseh programih najprej zasesti brezplačna vpisna mesta, šele nato bodo lahko vpisovala na plačljive študije. Prav tako zakon uvaja, da bodo morale fakultete ponuditi več rednih vpisnih mest, kot mest za izredni študij, ki se po novem imenuje plačljiv. Glede deleža teh mest še niso enotni, se pa govori o 40 odstotkih, kar pomeni, da bi fakulteta v primeru, da ima 100 rednih mest, lahko imela 40 plačljivih vpisnih mest. Prav tako se zaostruje podeljevanje akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom in uvaja pogoj, da bodo morale zasebne fakultete tretjino profesorjev zaposliti.

Na ministrstvu opozarjajo, da opozicija, zlasti stranka SDS, predlogu zakona očita, da daje ves monopol javnemu šolstvu in preprečuje kakršnokoli iniciativo na področju zasebnega šolstva. Te očitke na ministrstvu zavračajo.

Visokošolski učitelji v bran svojim zaposlitvam, tudi s stavko

Današnje proteste podpira tudi Visokošolski sindikat Slovenije, ki opozarja na omejevanje pravic zaposlenih in zmanjševanje fonda rednih delovnih mest. Navajajo, da zakon namesto usklajevanja delovnih mest z nazivi odpira nove negotovosti glede napredovanja v naziv znotraj delovnega mesta, saj uvaja razlikovanje med volitvami in imenovanjem v naziv. Prav tako zakon postavlja pod vprašaj raziskovanje kot priznano sestavino redne zaposlitve, ki se preverja s habitacijami, saj pedagoško delo priznava samo še kot polovico delovnega mesta. "To v praksi lahko pomeni, da je priznavanje preostalega deleža odvisno od občasnih projektov in drugih kriterijev," opozarjajo v sindikatu in izpostavljajo, "da bo zakon prekarizacijo razširil še na doslej stabilna pedagoška delovna mesta."

Navajajo, da odločno nasprotujejo "vsem posegom v sedanje pravice in določilom, ki bi državi in omahljivim vodstvom univerz olajšala 'varčevanje' na račun delavcev, študentov in kakovosti študija." Če jim ministrstvo ne bo prisluhnilo, pa so napovedali tudi stavko.

Predlog novega zakona o visokem šolstvu ZViS-1
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (360)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

K0mentat0roo2
17. 04. 2014 09.53
-3
Sem 21 let str študent 3. letnika elektro faksa in moj mnenje je, da šolstvo more biti zaston, če se vpišeš 1., če padeš v 2. pač plačaš polno ceno. Vsak si zasluž eno šanso, če jo ne izkoristi, pa naj išče probleme pri seb! Sam delam redno faks, poleg tega pa tudi uživam. Da se, to je dejstvo! Samo mladina bi se sam zajebavala in skor zaston jedla!
denden
16. 04. 2014 21.29
+0
A veste koliko kvalitetnejši in cenejši bi bil študij, če bi vsi, ki se vpišejo na fakultete, imeli tudi resen namen doštudirat?
anonimnež1234
16. 04. 2014 21.17
+2
Za vse tiste, ki trdite da zakon ne uvaja šolnin: Študentom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis ob omejitvi vpisnih mest in ki še niso uveljavljali pravic iz javne službe, se lahko zaračuna šolnino le ob zapolnjenih brezplačnih vpisnih mestih s strani drugih kandidatov, ki so dosegli boljši uspeh na predhodnem izobraževanju oziroma so dosegli boljši rezultat ob upoštevanju dodatnih pogojev za vpis, če želijo študirati v istem letu na želenem študijskem programu. Torej se šolnine zaračunavaja na podlagi uspeha v srednji šoli, kar je sporno saj si marsikateri malce slabši dijaki pač ne morejo privoščiti plačljivega študija zaradi trenutnega ekonomskega stanja v državi..
stajerc3
16. 04. 2014 21.10
+1
hm noben ne bi več delal imamo same filozofe zato pa smo v riti oziroma v temi ....tamle pa romuni obirajo hmelj
KardinalRodeVKristusu
16. 04. 2014 20.35
+0
Ukinit fakultete, katerega kadra ne rabimo (FDV, ekonomija, teologija...).... In podelit štipendije za izobraževanje za deficitarne poklice...
novak.novak
16. 04. 2014 18.41
+0
je bilo res tako? in sedaj jim naj narod verjame. če pa jim, osel gre sam enkrat na led...torej se odločte kaj boste...
novak.novak
16. 04. 2014 18.40
+0
pa kaj je s to vlado, vedno znova nas preseneča. že misliš da ne morejo še večje pihnt, pa jo. sedaj namest da bi tuhtal varčevanje, pa zagon in olajšave za gospodarstvo tuhtajo zakone o arhivih, davke na prirast v gozdu, šolnine.....pa kaj je to za eno šolstvo, ko pa se pravila spreminjajo vsaki dve leti?generacije gredo v maloro zaradi takih nesposobnežev. torej, ker so oni ne vem kdaj kako študiral očitn nekateri tud ne, ampak po bližnjicah, torej niso sposobni delovat, ker so pač imeli neprimerne prijeme šolstva?! in da se ne bo nič spremenil? zakaj pol pa spreminjajo, če se ne bo nič spremenilo? kaj ni to skregano z logiko? in ja, nekateri nismo pozabil, večina najbrž je-tud svetlik je bluzil, da se ne bo nič spremenil, da bo celo boljš i
novak.novak
16. 04. 2014 18.40
+1
pa kaj je s to vlado, vedno znova nas preseneča. že misliš da ne morejo še večje pihnt, pa jo. sedaj namest da bi tuhtal varčevanje, pa zagon in olajšave za gospodarstvo tuhtajo zakone o arhivih, davke na prirast v gozdu, šolnine.....pa kaj je to za eno šolstvo, ko pa se pravila spreminjajo vsaki dve leti?generacije gredo v maloro zaradi takih nesposobnežev. torej, ker so oni ne vem kdaj kako študiral očitn nekateri tud ne, ampak po bližnjicah, torej niso sposobni delovat, ker so pač imeli neprimerne prijeme šolstva?!
novak.novak
16. 04. 2014 18.39
-2
pa kaj je s to vlado, vedno znova nas preseneča. že misliš da ne morejo še večje pihnt, pa jo. sedaj namest da bi tuhtal varčevanje, pa zagon in olajšave za gospodarstvo tuhtajo zakone o arhivih, davke na prirast v gozdu, šolnine.....pa kaj je to za eno šolstvo, ko pa se pravila spreminjajo vsaki dve leti?
novak.novak
16. 04. 2014 18.38
-2
pa kaj je s to vlado, vedno znova nas preseneča.
sinhron
16. 04. 2014 18.30
+13
Država naj neha sofinancirati privatne univerze, privarne vrtce , prav tako cerkvene in bo dovolj denarja za programe javnega šolstva in raziskovalno dejavnost univerz !
Ope?enka
16. 04. 2014 17.39
+8
Začetek konca neumja te vlade.
novak.novak
16. 04. 2014 18.30
+1
novak.novak
16. 04. 2014 18.37
+1
admin, mi ne pusti komentarja, ker so baje besede neprimerne?! pa da te admin, vse so iz sskj, če veš kaj to pomen....
kraljicavesolja
16. 04. 2014 17.23
+5
Vsi bi protestiral, ko pa eni gredo protestirat, je treba pa popluvat. Pol pa brezveze.
obiskovalecsmetisca
16. 04. 2014 17.19
+2
Jure Šink @juresink Študentsko Iskro, ki danes protestira, vodi Jaka Lategano. Kdo je to? Sin Branimira Štruklja. Pomenljivo, kajne?
zdrava.pamet
16. 04. 2014 18.36
-1
hellcat_666
16. 04. 2014 21.29
arianna85
16. 04. 2014 17.14
+9
Pol teh študentov je itak prišlo na protest, ker se jim je fajn družit, pa pojma nimajo zakaj sploh protestirajo! Pa konec koncev, če prebereš zakon šolnine ne pomenijo, da bodo vsi morali plačevat. Redni študij ostaja redni=brezplačen, izredni študij, ki so ga že dozdej vsi plačevali pa se preimenuje v plačljivi (šolnine). Sploh ni neke razlike, pa se kar bunijo... pa nimam nič proti če se študentje borijo za svoje pravice...sam tokrat res ne vejo zakaj se borijo
novak.novak
16. 04. 2014 18.44
+0
in zarad preimenovanja, so najbrž najel svetovalca, strokovnjake,...itd. spremenilo se pa ne bo nič, ostaja isto?!zakaj se pol sploh spreminja zakon, če nima nobenega namena, oz nič ne spreminja? je treba spet iz proračuna plačat kake svetovalce?
hellcat_666
16. 04. 2014 21.30
-3
jz že mogoče da ne bom rabila plačat študija ampak nekdo pa ga bo in to ni fer - za to se borimo
Ope?enka
16. 04. 2014 17.09
+2
Bratovškova laže, trojka je že pol leta prisotna v SI, navodila prihajajo iz Bruslja, predstavnik IRDB je prisoten na vseh sejah Banke SI.
iGURT
16. 04. 2014 18.09
+1
Navodila in ukazi prihajajo iz Bruslja odkar smo vstopili v Unijo, in še bodo ves čas kar bomo v Unjiji.
Transformerji
16. 04. 2014 17.03
-1
Vse tole je kot črni humor - ne veš, ali bi se smejal ali zjokal. Študentje se navidezno sekirajo zaradi šolnin, kot študentje so pa menda že tako razgledani, da vejo , da delovnih mest ni. Podpira pa jih še Semolič, ki je svoje stranke izgubil kljub temu, da je brez rezultatov sedel v državnem svetu - njegove stranke, gospodarstvo, je vzela oziroma uničila država! Kot da nihče ni nič razmišljal, vsi zamujajo.....
mzurry
16. 04. 2014 16.52
+6
Vsi bi do 30 ih v solo hodil zastonj...nema
ustup1d
16. 04. 2014 17.19
+4
jasnaaaa1
16. 04. 2014 17.41
+1
ustup nimaš prav! Pa še žaljiv si! Zakj bi moral nekdo, ki je bil priden, v roku opravil diplomo, se zaposlil in sedaj plačuje davke in prispevke za nekdanje "sotrpine" na faksu oz. da oni še vedno na ali okoli faksa hodijo
Klavdij Mervi?
16. 04. 2014 17.43
+2
nevem sam vem pa d nasi starši so končali šolanje pr 23 letih
Klavdij Mervi?
16. 04. 2014 17.43
+1
nevem sam vem pa d nasi starši so končali šolanje pr 23 letih
jaz.bajsek
16. 04. 2014 18.05
+5
To je cisto normalna stvar in sploh ne bi smelo biti debate o tem. Placane imas vse letnike in absolventa, kar ti me uspe narediri v tem casu, si pa financiraj sam! Nismo vsi dolzni placevati lenobe od vsakogar! Zraven tega tu ne gre le za gole solnine, ampak tudi za subvencionirano prehrano (studentski boni), stipendije, javne prevoze, delo prek studenta in drugo! Vse to placamo mi vsi! Normalno je, dokler je v mejah normale, saj imamo konec koncev tudi vsi na koncu nekaj od tega, ampak zadnje case je preslo vse razumne meje, saj studentje pri nas v povprecju studirajo 3 leta vec kot v tujini!
Karantanija
16. 04. 2014 16.44
+9
Še dijak ne more biti več vsak v naši državi, saj marsikatera družina nima denarja. Prav je, da mladina zahteva več pravic, lažjo pot do izobrazbe!
kraut
16. 04. 2014 16.54
+1
ja dej no, tvoj zapis se zelo lepo sliši, uporniško in všečno za vedno nezadovoljne slovence, jaz pa pravim da je kar prav da se vzame bonitete večnim študentom
Karantanija
16. 04. 2014 17.14
+2
Ja, res je, bo potrebno postaviti neko mejo. Za to se pa strinjam.
Mars
16. 04. 2014 16.44
+4
Protest ki ga vodi Jaša Lategano, sin davkoplačevalskega vampirja Branimirja Štruklja se v očeh objektivnih norm zdi nelegitimen. Nabiranje točk za kasnejšo kariero v javni upravi na lahko vodljivi skupini študentov je zloraba časa in energije vsakega posameznika, ki nasede. Problemi, ki so vitalnega pomena so: brezposelnost, večina oseb ki doštudira ne dela v svojem poklcu, predolg študij, preveč prepisov iz enega v drug študij, premalo priložnosti za mlade, nekreditiranje bank mladih in dokapitalizacije bank iz strani mladih in drugo. Kaj ko bi se malo več razpravljalo o tem g. Lategano - Štrukelj?