Na PU Ljubljana so za 24ur.com povedali, da so jih okoli 7. ure zaposleni v Azilnem domu na Viču opozorili o protestu prosilcev za azil. Na kraju so policisti ugotovili, da skupina oseb pred vhodom onemogoča vstop zaposlenim z vozili.
"Policisti v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih spremljajo dogajanje v smislu vzdrževanja javnega reda, saj gre za neorganiziran shod, pri čemer so bili udeležnci tudi opozorjeni na upoštevanje navodil in ukrepov policije," so pojasnili.
Na težave so mirno opozarjali s transparentoma, na enem piše Ne rasizmu, na drugem pa Tudi mi smo ljudje. Zahtevali so pogovor z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar. Skupina petih beguncev se je kasneje odpravila na notranje ministrstvo, kjer so predali svoje zahteve.
S seboj prinašajo težke zgodbe
Samer iz Sirije pravi, da želijo s protestom opozoriti na predolge postopke pri ureditvi njihovega statusa, saj nekateri izmed njih na to čakajo že več kot leto. Izpostavil je, da so po njegovih informacijah v zadnjem letu reševali le en primer na mesec. Le 11 odstotkov vlog pa je pozitivno rešenih. Po njegovih besedah gre vse prepočasi. Sam je tukaj dober mesec in ni videl še nobenega od pristojnih, v tem času pa niso rešili niti enega statusa od katerega izmed beguncev, je opozoril.
'Ničesar ne moremo početi, ne učijo nas jezika, popada nas depresija'
Ko begunci sprašujejo, kako je z njihovim statusom, jim pristojni odgovorijo le, da morajo počakati. "Oni se ne zavedajo, da tukaj le dneve in dneve čakamo in kljub temu, da je dom odprt, se marsikdo počuti kot v zaporu," je dejal. Poleg tega jim po njegovih besedah ne omogočajo niti učenja slovenskega jezika ali pa kako drugače pomagajo, da bi se vključili v slovensko družbo. Veliko ljudi je ob tem zelo depresivnih, je poudaril Samer.
Sam bi si želel ostati tukaj in nadaljevati življenje v Sloveniji. Ker še nima statusa, ne more nadaljevati študija ekonomije, ki ga je začel v svoji državi.
Hani bi rad ostal tu, se zaposlil kot kuhar in z družino živel v miru
Med begunci pred azilnim domom je tudi Hani, ki je že lani z nosečo ženo prišel iz Sirije. Medtem je žena že rodila dečka, ki ima sedaj že 10 mesecev. Kot je poudaril, so razmere, v katerih živijo, nevzdržne, sploh za mlade družine, ki jih je v domu okrog 25. Želi si le, da bi ostal z družino v Sloveniji, se zaposlil kot kuhar in živel v miru, je povedal.
Na ministrstvu za notranje zadeve so s protestom že seznanjeni, a srečanja predstavnikov ministrstva s protestniki za zdaj ne bo. Kot je dejala ministrica Györkös Žnidarjeva, so prosilci za azil obravnavani v skladu z zakonodajo, in da za zdaj ni potrebe po srečanju s protestniki.
Po navedbah časnika želijo tudi povedati, da azilni sistem v Sloveniji ni dober. V azilnem domu nimajo niti zdravnika, vse dni le čakajo in hlepijo po informacijah, pa jim nihče ničesar ne pove. V posamezni sobi so nastanjeni štirje ali celo pet ljudi, kar je preveč. In čeprav naj bi na mesec dobili 18 evrov, že dva meseca niso dobili nič, piše časnik.
Eden od njih je opozoril, da je v Slovenijo prišel iz Grčije, uradno po programu premestitve, kar pomeni, da je že tam opravil vse potrebne razgovore in predložil ustrezno dokumentacijo. Grki so mu zagotovili, da bo postopek hitro stekel dalje, po več mesecih pa je še vedno v Sloveniji in nič ne kaže, da bi se kmalu kam premaknil.
Pred letom dni so se začeli množični prihodi beguncev v Slovenijo. Do marca letos je državo prešlo skoraj pol milijona ljudi, za mednarodno zaščito jih je pri nas zaprosila le peščica. Status begunca je dobilo 28 beguncev, 75 jih je bilo doslej v državo premeščenih.
Györkös Žnidarjeva: Očitki glede obravnave prosilcev za azil nesprejemljivi
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar očitke glede obravnave prosilcev za azil označuje za nesprejemljive. Slovenija celovito pristopa k reševanju migrantske problematike, ravna odgovorno in trezno, prosilci za azil so deležni postopkov in oskrbe v skladu z zakonodajo, je zagotovila.
Ministrica je v izjavi novinarjem pred sejo DZ očitke označila za neprimerne in poudarila, da Sloveniji pri soočanju z migrantsko problematiko ni možno ničesar očitati.
"Slovenija je problem le v Sloveniji, z notranjo razklanostjo bomo morali za vselej opraviti," je dejala in pojasnila, da so postopki mednarodne zaščite kompleksni in zahtevni, zato tudi nekoliko daljši.
Ministrica je zagotovila, da postopki potekajo v skladu s predpisi in roki, prav tako je zavrnila očitke, da prosilci za azil ne prejmejo informacij. Po njenih besedah osebje v institucijah ravna zelo odgovorno in na visokem nivoju. Tako Györkös Žnidarjeva tudi od nevladnih organizacij pričakuje konstruktiven in objektiven pristop.
Poudarila pa je, da Slovenija ni ekonomska velesila. "Pomagamo in smo kredibilen partner pri evropskem soočanju s kompleksnim problemom migracij, a ima tudi solidarnost svoje meje," je opozorila in spomnila na sposobnost sprejemanja posamezne države.
Če bi namreč država sprejemala več oseb kot ima kapacitet, bi to po besedah ministrice prinašalo več težav kot koristi za celovito soočanje s to problematiko. Kot je pojasnila, bi lahko bili ogroženi pravni, socialni in zdravstveni sistem v državi, prav tako notranja varnost.
Ministrica: Moramo sprejeti vse ukrepe za to, da ne pride do zloma azilnega sistema
Po besedah ministrice se zavedajo omejitev, "saj smo nenazadnje najmanjša država na zahodno-balkanski poti". "Ključno pa je, da tudi Evropa da jasen signal, da se kapacitete polnijo in nenadziran pritok migrantov v Evropo ni dovoljen ter da bi bila Evropa v primeru ponovljenega scenarija pritoka migrantov pripravljena sprejeti določene restriktivne ukrepe," je poudarila. Izpostavila je še učinkovito varovanje zunanjih meja, pri čemer je Slovenija v težkem položaju.
"Evropa kot celota mora imeti zelo jasno strategijo, kako se bo soočala z migracijskimi pritiski, ki ga je treba obvladovati v okviru sistema, ki je vzdržen," je opozorila ministrica.
Spremembe zakonodaje na tem področju so po njenih besedah v ključni fazi priprave. Gre za spremembo policijskih postopkov, ki bi v primeru ocene, da obstaja grožnja javnemu redu in notranji varnosti, omogočali učinkovito vračanje tujcev v sosednje države. "Ne moremo tolerirati nenadzorovanega pritoka na naše ozemlje in moramo sprejeti vse ukrepe, ki bi bili v skrajnem primeru naravnani v to, da ne pride do zloma azilnega sistema v Sloveniji," je še poudarila Györkös Žnidarjeva.
