Nevarne ceste: razbita pločevina, uničena in končana življenja ter milijarda evrov stroškov

Zanimivo je, da je komisija že statistiko za leto 2014 označila kot slabo oziroma ne dovolj zadovoljivo, pa se je takrat število mrtvih v primerjavi z letom prej zmanjšalo. V Bruslju so namreč ugotavljali, da bi se moralo to dogajati hitreje. Le tako bi dosegli cilj, da se število mrtvih do leta 2020 v primerjavi z letom 2011 razpolovi. Letos se zdi, da je še zelo oddaljen, žrtev je zgolj 17 odstotkov manj.

Na Die Welt so že objavili tudi lestvico držav glede na število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. Slovenske ceste so z 58 mrtvimi na milijon ljudi 16. najbolj varne oziroma 13. najbolj nevarne.

Najslabše sta se odrezali Romunija in Bolgarija, v obeh so lani zabeležili 95 smrtnih žrtev na milijon ljudi, v Latviji pa 94. Najboljšo statistiko pa ima Malta, kjer je bilo 26 mrtvih na milijon prebivalcev. Sorazmerno varne se lahko počutite tudi na cestah Švedske, Nizozemske, Velike Britanije in Danske.

Da slovenska statistika za minulo leto nikakor ni dobra, kažejo tudi podatki, objavljeni na spletni strani Agencije za varnost prometa. Na kratko: število nesreč se je v primerjavi z letom 2014 res zmanjšalo za dva odstotka, a se je hkrati število nesreč s telesnimi poškodbami dvignilo za pet odstotkov, število hudih poškodb za 13, lahkih za pet, smrti pa za kar 11 odstotkov.

Lani se je v naši državi zgodilo 17.943 prometnih nesreč ali skoraj 50 na dan. Umrlo je 120 ljudi, kar je 12 več kot leta 2014, ko smo še verjeli, da naše ceste končno postajajo varne. Več kot 900 udeležencev nesreč je dobilo hude poškodbe, bilo jih je 100 več kot leto poprej. Skupaj pa se je število hudo in lahko poškodovanih povzpelo za 500.

Skratka, Slovenija je med državami, ki so se odrezale slabo. In to potem, ko je bila lani za svojo uspešnost celo pohvaljena. Takrat je bila statistika še na naši strani, Slovenija si je skupaj s Finsko delila četrto mesto po uspešnosti zmanjševanja števila smrtnih žrtev na cestah.

To so pričakovali

Cilj prepoloviti število mrtvih in hudo poškodovanih zasleduje tudi Slovenija. V nacionalnem programu varnosti cestnega prometa je tako zapisano, da je treba do leta 2022 doseči, da ne bo umrlo več kot 70 in se hudo poškodovalo več kot 460 ljudi. Oziroma 35 in 230 na milijon prebivalcev.  

Očitno pa bo kriza oddaljila doseganje tega cilja. Medresorska delovna skupina, ki spremlja izvajanje načrta, je že konec leta 2014 vlado opozorila, da se bo število žrtev nesreč začelo povečevati, če ne bo zagotovila sredstev za izvajanje strategije. Očitno so imeli prav. 

Družbenoekonomski stroški prometnih nesreč v Sloveniji v letu 2015 z upoštevanjem statistične vrednosti življenja (SVŽ) (Vir: Javna agencija RS za varnost prometa)

Stroški posledic prometnih nesreč v letu 2015 z upoštevanjem statistične vrednosti življenja (SVŽ) (Vir: Javna agencija RS za varnost prometa)

Skupni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč v zadnjih letih (Vir: Javna agencija RS za varnost prometa)