Del hrvaške dokumentacije ponarejen, Židan: 'Jasno je, da je postopek nepravilen'

Proizvajalci terana so evropskemu komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu v Bruslju predstavili pomen terana za Kras in razloge za nasprotovanje izjemi za Hrvaško. Seznanili so ga tudi z informacijo o ponarejeni hrvaški dokumentaciji, ki je bila za komisijo nova, je po sestanku povedal predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja. 

Približno petdeset predstavnikov Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran je v nedeljo odpotovalo v Bruselj z namenom obrambe pridobljenih pravic. Najpomembnejši je bil sestanek s komisarjem Hoganom, ki so ga seznanili s pomenom vina teran za Kras in za preživetje tamkajšnjih ljudi, z zgodovinskimi in strokovnimi dejstvi ter z ekonomskimi razlogi za nasprotovanje načrtovani izjemi za Hrvaško.

Sestanek proizvajalcev terana in komisarja Hogana je trajal uro in pol, kar je precej dlje, kot je bilo pričakovati. "Res nad pričakovanji. Komisar nas je sprejel in nas poslušal uro in pol," je srečanje opisal Colja.

Komisar je po besedah Colje povedal svojo plat zgodbe, da pač mora ravnati v skladu z evropskim pravnim redom, a na koncu so imeli vsi možnost povedati argumente, pri čemer so predstavili tudi nekaj dejstev, ki jih komisija ni vedela. 

"Komisar Hogan je izrazil pripravljenost služb komisije za sodelovanje s proizvajalci v kraški regiji za čim boljše izkoriščanje razpoložljivih instrumentov v podporo promociji vina z zaščiteno označbo porekla teran in drugih proizvodov," pravijo v komisiji.

Slovenski vinarji so pripravili prepričljivo predstavitev zgodovine terana ter njegovega gospodarskega in socialnega pomena za kraško regijo ter izrazili skrb zaradi predloga komisije za omejeno izjemo za Hrvaško pri uporabi imena teran kot sorte grozdja za vino Hrvatska Istra, so izpostavili v komisiji.

Komisar Hogan pa je vinarjem potrdil, da bo komisija neomajno branila evropski sistem zaščit geografskih označb, kamor sodi tudi slovenski teran, ter zatrdil, da bodo predvideni ukrepi komisije preprečili zlorabe vina teran.

"Poleg tega, da bodo morali proizvodnjo omejiti na jasno opredeljeno geografsko območje, bodo morali proizvajalci Hrvatske Istre upoštevati tudi natančne pogoje pri označevanju, tako da se bo mogoče izogniti zavajanju potrošnikov," so znova izpostavili v komisiji.

"Gre predvsem za hrvaško dokumentacijo, ki je v nekaterih delih ponarejena, in moram reči, da je bila to neka nova informacija za komisijo," je povedal Marjan Colja. Vse to po njegovih besedah sicer verjetno ne bo ustavilo postopka sprejemanja delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra.

Proizvajalci terana s tožbo na Olaf, bo to rešilo problem?

Proizvajalci terana se bodo sicer po navedbah Colje pritožili tudi pri evropskem uradu za boj proti goljufijam Olaf. Prav tako se bodo intenzivno nadaljevale priprave na tožbo proti Evropski komisiji na Sodišču EU.

Vse to po njegovih besedah sicer verjetno ne bo ustavilo postopka sprejemanja delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra.

"Mislim, da druge poti skorajda ni," je menil Colja. A obenem je dejal, da jih je komisar Hogan podučil, da je zdaj čas, da predstavijo vse argumente, ki bi mogoče spremenili odločitev komisije, kar so tudi pripravljeni storiti. "Mogoče pa ni vse tako zaprto," je dodal. Na vprašanje, kaj se torej še da storiti, je odgovoril, da ne ve, a da so iz konteksta debate razbrali, da bi bilo mogoče postopek tudi ustaviti, če bi komisija ugotovila kaj nepoštenega s strani Hrvaške.

Prva naloga civilne iniciative sicer sedaj bo, da pritiskajo na komisijo, naj jim čim prej posreduje zahtevane dokumente. Komisija bo po njegovih besedah verjetno iskala izgovore, da teh dokumentov ne razkrije, a "upanje umre zadnje". Prav tako se bodo sicer po besedah Colje intenzivno nadaljevale priprave na tožbo proti Evropski komisiji na Sodišču EU.

Evropska komisija ima možnost častnega dejanja, da na podlagi priporočila evropske varuhinje človekovih pravic Sloveniji posreduje hrvaško dokumentacijo, ji da čas za njeno preučitev in prekine postopek sprejemanja delegiranega akta za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, je v Bruslju poudaril kmetijski minister Dejan Židan.

Minister mnenje evropske varuhinje o nepravilnosti odločitve komisije proti razkritju hrvaške dokumentacije, ki ga je zahtevala Slovenija, razume kot pomembno novo dejstvo in prelomno točko. "Sedaj je jasno, da je postopek nepravilen," poudarja.

Komisija ima po Židanovih besedah zdaj tri možnosti: da to mnenje zavrne kot nepomembno, da opozorilo sprejme in ustavi postopek ali da v skladu s priporočilom Sloveniji posreduje dokumente, ji da čas za njihovo preučitev in postopek prekine.

Minister pravi, da sicer še vedno obstaja tudi črni scenarij - tožba komisije na Sodišču EU, na katerega se prav tako še naprej pripravljajo. To po njegovih besedah ni nič neobičajnega, saj članice pogosto tožijo komisijo in pogosto tudi zmagajo. V Sloveniji je preveč tistih, ki prehitro sklonijo glavo, še meni minister in izpostavlja, da slovenski predstavniki v nobenem primeru nimajo pravice skloniti glave, ko gre za zaščito terana.

Predsednik civilne iniciative za zaščito terana Colja je na novinarski konferenci poleg informacije o ponarejenih hrvaških dokumentih izpostavil tudi "govorice", da predlog delegiranega akta še ni javno objavljen zaradi težav s pravno službo.

V komisiji v odzivu na to pravijo, da datum objave predloga akta ni določen in da postopek poteka po običajnih korakih, na primer predlog akta je treba prevesti pred objavo na portalu za izboljšanje zakonodaje, ko postane javen. Po mesecu dni na tem portalu roma akt predvidoma v pisni postopek v sprejetje na komisiji, v okviru katerega odločajo komisarji. Nato začne teči dvemesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament akt z ustrezno večino zavrneta.

Akt je sicer skoraj nemogoče izpodbiti, saj je za zavrnitev na Svetu potrebna super kvalificirana večina članic, kar je 72 odstotkov ali 21 članic, ali absolutna večina v Evropskem parlamentu.