Programski svet RTVS ni podprl razrešitve Biziljeve, predsednik sveta Zupanič zato odstopil

Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) na današnji seji ni podprl predloga generalnega direktorja Igorja Kadunca za razrešitev direktorice televizije Ljerke Bizilj. Predsednik sveta Miran Zupanič je zaradi takšne odločitve odstopil s predsedniške funkcije. Za odstop sta se odločila tudi svetnika Sašo Hribar in Domen Savič.

Predlog generalnega direktorja za razrešitev Biziljeve bi bil sprejet, če bi ga podprlo najmanj 15 svetnikov v 29-članskem svetu. Pri glasovanju se je za predlog izreklo 14 svetnikov, pet jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali.

Zupanič je pojasnil, da je odstopil kot predsednik in tudi kot član programskega sveta. Državni zbor je Zupaniča in Saviča v svet imenoval na predlog gledalcev in poslušalcev, Hribar pa je v svetu zastopal zaposlene na RTVS. Kadunc je njihove odstope pospremil z besedami, da bi kljub nepodpori sveta razrešitvi Biziljeve veljajo ostati na skupni barki in si še naprej prizadevati za izboljšave. Enako so poudarili tudi nekateri svetniki, a je Zupanič dejal, da je že pred sejo dodobra razmislil o takšni možnosti in si ne bo premislil. Hribar in Savič sta takoj po tistem, ko sta sporočila, da odstopata kot svetnika, sejo tudi zapustila.

Na seji je Kadunc poudaril, da razrešitve ni predlagal zaradi kakršnekoli osebne zamere do Biziljeve. Prav tako po njegovih besedah ne držijo očitki, da se je za razrešitev odločil, ker naj bi že imel novega kandidata. Še pred glasovanjem je dejal, da če njegov predlog ne bo dobil podpore, potem se tudi nima smisla ukvarjati s posodobitvijo poklicnih meril, saj se jih tako krši.

Kršitve poklicnih meril 

V obrazložitvi predloga je Kadunc znova izpostavil kršitev poklicnih meril in programskih standardov v televizijskem prispevku o hrvaškem glasbeniku Marku Perkoviću - Thompsonu. Programski svet je po njegovih navedbah že večkrat opozoril na tovrstne kršitve v televizijskih programih, ukrepov, ki bi kršitve preprečevali, pa ni bilo.

Biziljeva je na Kadunčeve očitke odgovorila, da predlog za njeno razrešitev nima podlage ne v argumentih in ne v zakonodaji. Dejala je, da je vodenje televizije prevzela v dokaj neurejenem stanju, a ji kljub velikim težavam skupaj s sodelavci uspeva zadeve premikati na boljše. Izpostavila je krepitev kakovosti programa in ohranjanje gledalcev.

Kot je pojasnila Biziljeva, so prispevek o Thompsonu kritično ocenili, avtor prispevka in takrat še urednik Tednika Igor Pirkovič pa je bil zamenjan. Kot je dejala, je Kadunc vztrajal še pri zamenjavi odgovorne urednice informativnega programa televizije Jadranke Rebernikov, a so ocenili, da njena zamenjava ne bi bila upravičena.

Predsednik programskega sveta Zupanič je ocenil, da je bil svet postavljen pred odločitev, ali naj spoštuje programske standarde ali naj jih relativizira. "Če relativiziramo standarde, potem relativiziramo tudi lastno odgovornost," je dejal in sporočil svetnikom, da zaradi nepodpore Kadunčevemu predlogu za razrešitev Biziljeve odstopa s predsedniške funkcije.

Nasploh je svetniška razprava postregla z nasprotujočimi ocenami Kadunčevega predloga. Janez Gril je generalnemu direktorju očital, da se je reševanja težav, s katerimi se sooča nacionalna RTV hiša, lotil na napačni strani in neposrečeno. Po njegovem mnenju ni mogoče vse odgovornosti za primer Thompson naprtiti Biziljevi in s tem utemeljiti razrešitev.

Tudi Petra Ložar je ocenila, da "ni razlogov za sekanje glav". Po njenem mnenju predlog generalnega direktorja ni zgolj slabo pripravljen, ampak tudi ni v skladu z zakonom in statutom. Dejala je, da Kadunc kliče na odgovornost direktorico televizije, ker zaradi primera Thompson ni razrešila odgovorne urednice Rebernikove, čeprav bi sam moral začeti postopek njene razrešitve.

Sicer je Kadunc že pred sejo napovedal, da bo spoštoval stališče programskega sveta, čeprav zanj ni obvezujoče. Pravna služba zavoda pa je na seji razložila, da bi generalni direktor imel proste roke le, če se svet ne bi izrekel o predlogu za razrešitev Biziljeve. Če svet glasuje o predlogu, pa direktor mora spoštovati večinsko voljo sveta.