Predsednica vlade Alenka Bratušek je članom Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dopoldne predstavila ukrepe, ki jih je vlada pripravila v okviru nacionalnega reformnega programa in pakta stabilnosti, v popoldanskih urah pa je s programom ukrepov v DZ seznanila še predstavnike opozicije.
Vlada v okviru programa stabilnosti predlaga od 0,5- do petodstoten krizni davek na vse bruto prihodke, je po seji ESS potrdil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Krizni davek, ki naj bi v veljavo stopil z julijem letos, bo zajel vse bruto dohodke, tudi pokojnine.
Bruto plače v višini polovične povprečne bruto plače bodo obdavčene 0,5-odstotno, povprečne bruto plače enoodstotno, dvakratnik povprečne bruto plače 1,5-odstotno, trikratnik povprečne bruto plače dvoodstotno, bruto plače, višje od trikratnika povprečne plače, pa petodstotno. Povprečna bruto plača je v Sloveniji sicer februarja znašala 1497,55 evra.
V zvezi z zvišanjem DDV je minister potrdil, da bodo končno odločitev sprejeli konec leta, ko bo bolj jasno, kako uspešna bo Slovenija pri zniževanju primanjkljaja. Ali bodo res zvišali znižano stopnjo DDV, se tako še niso odločili, zagotovo pa Slovenijo z letom 2014 čaka zvišanje splošne stopnje DDV. Kolikšno bo, se bo vlada prav tako odločila konec leta.
Zakon za uravnoteženje javnih financ sicer predvideva dvig DDV, če bo javnofinančni primanjkljaj letos presegel tri odstotke BDP.
Po Stepišnikovih besedah želijo z ukrepi v nacionalnem razvojnem programu in programu stabilnosti doseči ravnovesje med javnofinančno vzdržnostjo in gospodarsko rastjo. Dokumenta sta zelo pomembna za povečanje zaupanja v Slovenijo, je dodal.
Poudaril je pomen socialnega dialoga in napovedal, da bo vlada pripombe iz današnje razprave poskušala upoštevati pri pripravi dokumentov. Katere predloge konkretno, ni navedel.
Opozicija pričakuje popravke
Da je predstavitev programa stabilnosti in reformnega programa precej boljša od napisanega, pa so po srečanju z Bratuškovo in finančnim ministrom Urošem Čuferjem ocenili v opoziciji. Bratuškova, Čufer in opozicijski predstavniki so srečanje sicer ocenili kot konstruktivno.
Tako program stabilnosti kot nacionalni reformni program se po besedah Bratuškove še dopolnjujeta in zato ne minister ne ona o njem ne želita govoriti, dokler dokumenta ne bosta sprejeta na vladi. "Program se dopolnjuje skoraj iz ure v uro," je dejala. Dodala je, da bodo sicer v četrtek na vladi naredili piko, a se bo redakcijsko samo besedilo verjetno popravljalo tudi še po seji vlade.
Na vprašanje, ali bodo šli v večje reze javne porabe, je odvrnila s pojasnilom, da ima zakon za uravnoteženje javnih financ učinke še letos in prihodnje leto. Z novimi predlogi v programu stabilnosti in že sprejetimi ukrepi na odhodkovni strani bo razmerje med prihodki in odhodki drugačno, je prepričana.
Opozicijski poslanci so namreč pozvali k dopolnitvi dokumentov, v skladu s tem, kar sta Bratuškova in Čufer povedala. Opozarjajo zlasti na to, da je treba delati na odhodkovni strani oz. omejitvi javne porabe, z ukrepi, kot je višanje davkov, pa ne dušiti gospodarstva.
Poslanec SDS Marko Pogačnik je po sestanku pozdravil dejstvo, da je predsednica vlade predvidene ukrepe predstavila opoziciji. Kot pozitivno je poudaril nadaljevanje ukrepov, ki jih je predlagala že Janševa vlada. "Smo pa tudi opozorili na nekatere stvari, za katere ocenjujemo, da bodo imele negativne vplive na rast gospodarstva, pri čemer smo v razpravi izpostavili predvsem krizni davek na plače in pa na višanje davka na dodano vrednost," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo vlada do petka imela še veliko dela, saj bo treba oba dokumenta za potrebe Bruslja še močno konkretizirati.
Da gradivo ne sledi temu, kar je minister povedal, pa je ocenil poslanec SDS Andrej Vizjak in poudaril, da v Bruselj ne "bomo pošiljali predstavitve, tudi ne finančnega ministra, temveč dokumente". Kot je pojasnil, si minister prizadeva, da bi bilo dve tretjini izravnave primanjkljaja z omejevanjem izdatkov države, ena tretjina pa z novimi prihodki. "A gradivo kaže obratno," je povedal Vizjak. Pričakuje, da bo vlada oba dokumenta še precej popravila, saj da tak program stabilnosti, kot je zdaj na mizi, evropskih institucij ne bo prepričal.
Tudi predsednik SLS Franc Bogovič je ocenil, da je razkorak med predlogom besedila in predstavitvijo dokumentov zelo velik. Po njegovih besedah so danes dobili pojasnilo, da bodo s kriznim davkom le premostili obdobje, v katerem bodo posegali z resnimi ukrepi. A Bogovič opozarja, da gre davek na vse tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, medtem ko vlada odlaša s posegi v javno porabo. Predsednico vlade so tako opozorili, da s tem ogrožajo slovensko gospodarstvo.
Vodja poslancev NSi Matej Tonin pa je pojasnil, da so opozicijski predstavniki dali na mizo precej predlogov, vladnim predstavnikom pa pojasnili, da lahko računajo na njihovo podporo, če bodo delali v smeri reševanja Slovenije. Kot je ocenil, sta Bratuškova in Čufer predloge opozicije ocenila kot dobre in konkretne, ki bi jih vlada lahko morda upoštevala. Predlogov sicer Tonin ni razkrival. Po njegovem mnenju se je minister v predstavitvi dokumentov zelo približal stališčem in programu Janševe vlade. V samem pisnem delu dokumentov pa da je povzet koncept te vlade, ki pa ga je "velik del strokovne javnosti, ekonomistov in opozicija zavrnil, češ, da se osredotoča samo na poviševanje prihodkov z davki".
Čufer: Bruselj bomo prepričali
Po mnenju Tonina s temi dokumenti Bruslja bistveno ne bomo prepričali. Opozoril je, da gre za stvari, ki smo jih Bruslju ves čas sporočali, a jih nismo uresničevali. Bruselj pričakuje dejanja, je spomnil.
Nasprotno pa Čufer ocenjuje, da bomo evropske institucije s predstavljenim programom zagotovo prepričali, ob čemer zagotavlja, da bodo preučili tudi predloge opozicije in jih morda vključili. Kot pravi, so danes slišali marsikaj zanimivega, a pojasnjuje tudi, da je v dokumentih nekaj stvari že tako ali tako nadaljevanje ukrepov prejšnje vlade.
Bratuškova se je opoziciji zahvalila za čas, ob čemer tudi sama ocenjuje, da se bo dalo kar nekaj zadev, ki so bile izpostavljene, upoštevati.
Socialni partnerji zadovoljni vsaj z insolvenčno zakonodajo
ESS je sicer danes končal tudi obravnavo predlaganih sprememb insolvenčne zakonodaje. Predstavniki sindikatov in delodajalcev ocenjujejo, da gre za korak v pravo smer, ki bo omogočil ohranitev zdravih jeder podjetij. Delojemalci se bojijo, da vloga bank upnic ostaja prevelika.
Kot je po obravnavi predloga novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ocenil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen, spremembe prihajajo nekaj let prepozno. "Zdaj, ko je že vse skupaj propadlo, je nekoliko pozno, ampak bolje pozno kot nikoli," je dejal.
Predstavniki sindikalne strani so imeli po njegovih besedah na to točko danes kar precej pripomb. Motilo jih je, da niso bili vključeni v pripravo predloga novele, bojijo pa se tudi, da bo vloga bank upnic v insolvenčnih postopkih ostala prevelika. Kljub temu upajo, da bodo spremembe omogočile, da zdrava jedra podjetij in proizvodnja – s tem pa delovna mesta – ne bodo več ugašala.
Ob tem je Majcen izrazil upanje, da bodo sindikati bolj vključeni v pripravo novega zakona o razdolževanju zadolženih podjetij, ki naj bi bil v osnutku pripravljen vsaj do konca tega meseca.
Delodajalci na drugi strani danes večjih pripomb niso imeli, je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Kot je spomnil, so bili namreč že v mandatu prejšnje vlade vključeni v postopek usklajevanja, z večino pripomb pa so uspeli. Hribar Milič verjame, da predlagane rešitve izboljšujejo zaščito upnikov ter zaostrujejo odgovornost lastnikov in menedžmenta. Postopki bodo hitrejši in transparentnejši, podjetja pa naj bi lahko obstala, četudi bodo v veliki finančni krizi, je dejal. "To pomeni, da bomo prevalili breme tega na lastnike podjetja, blagovne znamke in delovna mesta pa naj bi ohranili," je še povedal.
KOMENTARJI (2841)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.