Prodali 5.500 kg nevarnih hrušk

Zdravstveni inšpektorat je v četrtek, 10. aprila, obvestil kmetijski inšpektorat o preseženi mejni vrednosti pesticida klormekvata, ki je v Sloveniji registriran kot rastni regulator v pridelavi žit, v hruškah vrste konferans slovenske pridelave. Še isti dan je inšpektor opravil pregled pri pridelovalcu nevarnih hrušk na kmetiji Bostele v Zdolah pri Krškem in takoj ukrepal. Predlagal je odvzem certifikata kmetiji Bostele za integrirano pridelavo sadja in zahteval vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova integrirane pridelave sadja v Kmetijsko okoljskem programu.

Kmetijskega inšpektorja je zanimalo, kdo vse je hruške kupil, zato je pregledal seznam prejemnikov od 28. marca letos. Kmetija hrušk ni neposredno prodajala vrtcem in šolam, zadnje pa je 10. aprila dobil Imperl Janez s.p. iz Sevnice, tako da jih na kmetiji ni bilo več. Nadzor v distribucijski verigi sicer opravlja zdravstveni inšpektorat, ki je 11. aprila ustavil prodajo pri vseh zadnjih prejemnikih, ki so bili Imperl Janez s.p., Magajna Robert s.p. iz Brezovice pri Ljubljani, Skupina Posavje iz Brestanice, ljubljanski Agromrkac in Jagros iz Podplata. Skupno so od 31. marca do 10, aprila kupili 5.574 kilogramov hrušk.

Kmetijski inšpektor je še posumil, da hruške niso bile pridelane na kmetiji Bostele, zato je zdravstveni inšpektor še enkrat vzel vzorce hrušk, ki jih je imel trgovec Janez Imperl. V četrtek, 17. aprila, je kmetijska inšpekcija prejela rezultat vnovičnega vzorca, ki je potrdil rezultate prvega vzorčenja, zato je lokalni kmetijski inšpektor takoj prejel navodila za umik hrušk iz prodaje. Naslednji dan se je kmetijski inšpektor oglasil pri pridelovalcu in mu izročil odločbo, ki mu je nalagala, da vse kupce pisno obvesti o neskladnosti hrušk in obveznem umiku iz prodaje. Agromrkac je kmetiji Bostele vrnil 320 kilogramov hrušk.

Kaj je klormekvat?

V skladu z navodili za uporabo ima vsako fitofarmacevtsko sredstvo predpisan način uporabe in za katero kmetijsko kulturo se lahko uporablja. Zloraba namenske uporabe se kaznuje na podlagi 8. člena zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, globa za posameznika pa znaša 400 do 800, za pravno osebo pa od 800 do 20.000 evrov. V Sloveniji sta registrirani dve sredstvi - STABILAN 460 SL in CYCOCEL 460 -, ki vsebujeta aktivno snov klormekvat. Uporaba je dovoljena izključno v žitih. Aktivna snov je rastni regulator, ki ga uporabljajo za preprečevanje prehitre rasti žit, z namenom, da bi preprečili njegovo poleganje. Na območju Evropske unije je uporabljajo že več kot 20 let. Uporaba na hruškah tako v Sloveniji kot v Evropski uniji ni bila nikoli dovoljena.

Klormekvat ne povzroča nesprejemljivih tveganj za ljudi, okolje in ekosistem, če ga uporabljamo skladno z registracijo in navodili za uporabo. Pri sami rabi pa mora uporabnik uporabljati zaščitno opremo. Aktivna snov se ne nabira v tleh in se hitro razgradi v vodi. Mejne vrednosti ostankov aktivne snovi v žitih ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi pri akutni kot tudi kronični izpostavljenosti, če se uporablja skladno z registracijo in navodili za uporabo.