'Problem bo preprosto treba rešiti'

Evropska komisija "jemlje na znanje" izid referenduma, na katerem so slovenski volivci zavrnili sprejete ukrepe za ureditev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, ne želi pa komentirati samega izida, saj gre za "suvereno odločitev slovenskega ljudstva", je dejal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio.

Vendar pa je Rehnov tiskovni predstavnik ob tem izpostavil, da je ob projekcijah, ki kažejo, da je dolgoročni vpliv staranja na proračun v Sloveniji bistveno večji kot v povprečju v EU, ter ob nizki stopnji zaposlenosti starejših delavcev treba opozoriti, da problem dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ostaja in da se je z njim treba soočiti.

"Evropska komisija lahko tako le spodbudi slovensko vlado, naj stori vse, kar je mogoče, za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, na primer z uvedbo učinkovitih spodbud za dvig upokojitvene starosti, ki naj jih spremlja tudi ustrezna strategija za aktivno staranje," je še poudaril Rehnov tiskovni predstavnik.

Kaj pravijo Nemci?

In Slovenija že pripravlja ukrepe

Predsednik vlade Borut Pahor je v četrtek dejal, da bi v primeru zavrnitve pokojninske reforme o naši usodi odločali drugi. Kaj bo torej zahteval Bruselj? Kaj nam pripravlja Ljubljana?

Danes je izid referenduma komentiral direktor Umarja (Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj) Boštjan Vasle. Pravi, da bo padec pokojninske reforme pomenil manj investicij, na področju plač in zaposlovanja pa zaostritev sedanjih ukrepov. Kakšne bodo posledice neuspeha zakona o delu na črno, ni odgovoril. Na ministrstvu za delo o prihodnjih ukrepih zoper sivo ekonomijo še ne morejo govoriti.

"Ker moramo konsolidirati javne finance, neuveljavitev pokojninske reforme pomeni, da bo prišlo do izrinjanja drugih izdatkov. To bo pomenilo manj investicij, na področju plač in zaposlovanja pa zaostritev sedanjih ukrepov," je povedal Vasle. Vasle je sicer prepričan, da so spremembe sistemov socialne zaščite glede na demografske spremembe, ki so se že zgodile, predvsem pa zaradi pričakovanega staranja prebivalstva nujne.

Glede napovedi vlade, da bo morda sprejela interventni zakon, je pojasnil, da ta "lahko kratkoročno pripomore k ohranjanju primanjkljaja v predvidenih okvirih, ne more pa nadomestiti sistemskih sprememb, ki so nujne za vrnitev naših javnih financ v vzdržne okvire".

Na vprašanje, kako bi se morala država zdaj spopasti s proračunskim primanjkljajem, pa je odgovoril, da so glede njihove analize za konsolidacijo javnih financ ključni predvsem ukrepi na odhodkovni strani proračuna. "Na strani prihodkov so možnosti precej omejene, mednarodne primerjave pa kažejo, da bi bile spremembe smiselne predvsem pri širjenju davčne osnove (npr. študentsko delo) in pa pri davkih na nepremičnine," je pojasnil.