Akcijski načrt, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina, ustanovljena prav za ta namen, predlaga, da bi probacijska služba delovala kot organ v okviru ministrstva za pravosodje, minister za pravosodje pa bi bil tisti, ki bi službi dajal usmeritve za delo.
Pred ustanovitvijo probacijske službe bi znotraj ministrstva ustanovili službo za probacijo (kar naj bi se po zastavljeni časovnici zgodilo septembra letos), ki bi nato začela z aktivnostmi za ustanovitev same službe. Ta naj bi imela generalni urad (ustanovljen naj bi bil v prvi četrtini leta 2017) in pet enot - v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu. Omenjene enote naj bi bile po časovnici vzpostavljene do prve četrtine leta 2018.
Služba bi imela skupaj 47 zaposlenih, od tega 37 v petih enotah in deset v generalnem uradu. Prvo leto bi državo stala nekaj več kot 1,7 milijona evrov, naslednja leta pa nekaj manj kot 1,6 milijona evrov.
Za njeno ustanovitev bodo potrebne spremembe kazenskega zakonika, zakona o kazenskem postopku, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, sprejeti pa je treba tudi zakon o probaciji.
Po danes sprejetem načrtu bo služba usmerjena v aktivno vzpostavljanje stikov s storilcem kaznivega dejanja, na drugi strani pa bo njegova vez s tožilci in sodniki. Na ta način naj bi bila omogočena stalna, neposredna in odkrita komunikacija med storilcem kaznivega dejanja, sodnikom in tožilcem v primerih alternativnih kazenskih sankcij, je zapisano v akcijskem načrtu.
Z njeno ustanovitvijo bo Slovenija pridobila enovito nacionalno probacijsko službo, kot jo poznajo drugod v Evropi, pa je v sporočilu za javnost po današnji seji vlade zapisalo ministrstvo za pravosodje.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.