'Privarčevane' socialne transferje vam lahko trgajo

Če ste prejemnik socialne pomoči, še ne pomeni, da so sredstva na vašem bančnem računu 'varna' pred izvršbo. Če gre za sredstva, nakazana za tekoči mesec, potem vam jih z izvršbo ne smejo trgati, če pa vam je denar ostal na računu tudi po 1. v naslednjem mesecu, potem vam lahko banka denar, pa četudi gre za socialne transferje, trga.

Socialni transferji so po zakonu o izvršbi in zavarovanju sicer izvzeti iz izvršbe, kar določa 101. člen zakona, a hkrati 137. člen zakona določa, da na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, oziroma je izvršba nanje omejena, ni mogoče seči z izvršbo, v kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec. Če pa vam uspe kakšen evro privarčevati in prenesti v naslednji mesec, potem bodo ta sredstva razumljena kot privarčevana in vam jih bodo upniki seveda takoj trgali. "Prejemek iz naslova denarne socialne pomoči je torej izvzet iz izvršbe, če gre za prejemek za tekoči mesec. V nasprotnem primeru pa se lahko šteje za privarčevani dohodek oziroma za privarčevana sredstva in je lahko predmet izvršbe," odgovarjajo na pristojnem ministrstvu za delo.

To sicer ni nič novega v Sloveniji, a je očitno še vedno kar precej oseb, ki s tem zakonom niso seznanjene in so bile nad potezo banke presenečene.

Glede na slabe ekonomske razmere v državi sklepamo, da je takšnih, ki bi uspeli privarčevati kakšen evro od socialne pomoči, resnično malo, če pa vam to uspe, potem je zagotovo ena možnih rešitev, da denar shranite v nogavico ali pa v hranilnik vašega otroka, kjer je zagotovo bolj na varnem.

30 evrov za en sklep

Druga stran te zgodbe pa so stroški, ki jih banke komitentom zaračunajo za obdelavo takšnega sklepa o izvršbi. Bralec nas je opozoril, da mu je banka za obdelavo sklepa o izvršbi zaračunala kar 30 evrov, pa čeprav izvršba ni bila opravljena, saj ni imel na računu dovolj sredstev, ki bi mu jih lahko trgali. A banka si je stroške zaračunala in jih tudi trgala z bralčevega računa. "S pojasnilom, da gre za stroške banke za obdelavo sklepa o izvršbi, so mi trgali 30 evrov od otroškega dodatka," piše razočaran bralec.

Na ministrstvu za delo glede teh stroškov navajajo, da gre za stroške, ki jih imajo banke pri realizaciji sklepov o izvršbi. Ker gre za pogodbeno dogovorjene obveznosti med komitentom in banko, nanje nimajo vpliva.

Iz Združenja bank Slovenije odgovarjajo, da je obračun provizije za prejem in obdelavo sklepa o izvršbi v domeni poslovne politike vsake posamezne banke oziroma hranilnice. Na vprašanje, ali se jim znesek 30 evrov za obdelavo enega sklepa, vendarle ne zdi previsok, pa odgovarjajo, da obdelava takšnega sklepa zahteva precej dela in seveda tudi stroškov. "S tem, ko sklep pride v banko, je treba izvesti vrsto opravil, povezanih z evidentiranjem, vnosom v aplikacije in obdelavo. Postopek je torej enak kot pri drugih sklepih, banke imajo s tem delo in stroške (delovna sila, programska oprema, dejanski stroški …), ne glede na to, ali se sklepi plačujejo in kdaj koli sploh poplačajo, ter ne glede na to, ali bo dolžnik sploh kdaj prejel priliv, ki ga bo banka smela rubiti skladno z veljavno zakonodajo," pojasnjujejo v združenju bank in dodajajo, da morajo banke dnevno izračunavati tudi zakonite zamudne obresti z namenom, da se sklep o izvršbi, če pride do tega, poplača v dejanski višini dolga na dan poplačila.

Podrobneje o tem, kaj vse prinašajo stroški izvršbe in koliko posamezne banke zaračunavajo za sklep o izvršbi, v članku z naslovom 'Kako bo vaš dolg 13 evrov zrasel na 75 evrov?'.