Slovenija

Pritožba glede Blejskega otoka

Ljubljana, 23. 12. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
V.P./V.S.
Komentarji
0

Ministrica za kulturo Andreja Rihter je povedala, da so se na odločitev upravnega sodišča o vrnitvi Blejskega otoka blejski župniji, pritožili na vrhovno sodišče.

Ministrica za kulturo Andreja Rihter je predstavila argumente za pritožbo
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je predstavila argumente za pritožbo FOTO:

Ministrstvo za kulturo se je zoper sodbo Upravnega sodišča RS, prejeto v začetku decembra letos, s katero je to odpravilo prvo točko izreka odločbe o zavrnitvi zahtevka rimskokatoliške cerkve župnijstva Bled za vrnitev v last in posest parcel, ki v naravi predstavljajo Blejski otok, pritožilo na Vrhovno sodišče RS.

Ministrica Rihterjeva: Župnija Bled za otok ne skrbi

Ministrstvo je pritožbo vložilo minuli petek, v njej pa Vrhovnemu sodišču predlagalo, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo Upravnega sodišča in meritorno odloči o zadevi, je povedala ministrica za kulturo Andreja Rihter. Obenem je izrazila upanje, da bo sporno lastništvo parcel na Blejskem otoku čimprej rešeno, saj je ta dogodek izjemnega pomena za vse Slovence, pa tudi za same postopke denacionalizacije.

Župnija Bled, ki ima ta kulturni spomenik v upravljanju od leta 1992, namreč po besedah Rihterjeve zanj ne skrbi gospodarno.

Odvetnik Starman pričakuje modro odločitev sodstva in vlade

Odvetnik blejske župnije Danijel Starman računa na modro odločitev oblasti
Odvetnik blejske župnije Danijel Starman računa na modro odločitev oblasti FOTO: POP TV

Pravni zastopnik blejske župnije Danijel Starman je o tem za 24 ur dejal, da pričakuje sprejetje modre odločitve, ker ministrstvo za kulturo nima pristojnosti, da bi odločalo o tem, ali se bo pritožilo, saj to lahko po njegovih besedah naredi samo Republika Slovenija preko zakonitega zastopnika državnega pravobranilstva. Vse argumente, ki jih je ministrstvo za kulturo v odločbi navedlo, je upravno sodišče taksativno zavrnilo, pravi Starman.

Starman pričakuje, da bo nova vlada v januarju spoznala, da je treba otok vrniti župniji na Bledu.

Država si je polastila otok, ne pa cerkve

Andreja Rihter meni, da Blejski otok od razlasitve v letu 1949 predstavlja naravno znamenitost in kulturni spomenik in je bil zato izvzet iz pravnega prometa po predpisih pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji, kot tudi sedaj veljavni zakonodaji. Zaradi same narave dobrine in njenega namena je otok že 1949 pridobil status javne in vsem dostopne dobrine.

Rihterjeva je pojasnila, da se je ministrstvo pritožilo zaradi kršitve postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega predpisa ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Upravno sodišče je po njenih besedah izpodbijano sodbo izdalo brez glavne obravnave, kar je vplivalo na njeno zakonitost in pravilnost.

Če bi namreč bila opravljena javna obravnava in bi zahtevali vpogled v vse potrebne dokumente, na katerih temelji odločitev ministrstva, bi odpadlo kot sporno vprašanje ali je utemeljena zavrnitev tistega dela zahtevka, ki se nanaša na vrnitev nesakralnih objektov.

Poleg tega cerkve Marijinega oznanjenja, ki je bila z odločbo vrnjena rimskokatoliški župniji Bled, država ni olastninila po zakonu o lastninjenju kulturnih spomenikov in ni postala državna last, kot to zmotno ugotavlja sodišče. Z navedenim zakonom so postale last Republike Slovenije le parcele, ki v naravi predstavljajo otok, razen dveh, ki v naravi predstavljata ta sakralni objekt.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou