Okrožno sodišče v Ljubljani oz. razpravljajoča sodnica je po odločitvi višjega sodišča iz spisa v zadevi Farmacevtka danes fizično izločila dokaze, pridobljene s prisluškovanjem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, so pojasnili na sodišču. Pred njihovim dokončnim uničenjem pa bodo osumljenca pozvali k morebitnemu vpogledu v gradiva.
Kot je namreč pojasnilo sodišče, je sklep o izločitvi dokazov pravnomočen. Tako morebitna zahteva za varstvo zakonitosti, katere pobudnik je Specializirano državno tožilstvo, tega ne more preprečiti.
Glede uničenja dokazov pa so pojasnili, da bodo ravnali po 2. členu 154. člena zakona o kazenskem postopku, kar pomeni, da bo preiskovalna sodnica najprej pozvala Jankovića k morebitnemu vpogledu gradiva pred uničenjem, saj ima pravico seznaniti se z njim, nakar sledi uničenje po postopku istega določila.
Ljubljansko višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo tožilke Specializiranega državnega tožilstva na odločitev preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem Jankoviću.
Njegov zagovornik Janez Koščak je v sredo pojasnil, da z umikom dokazov, zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, v zahtevi za preiskavo ostaja le še predlog za zaslišanje obdolženca in domnevne oškodovanke, zato ne verjame, da bo tožilstvo vztrajalo pri zahtevi za preiskavo oziroma bo zahteva zavrnjena.
Prisluškovali so mu leta 2014
Ljubljanskemu županu so sicer kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.
Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos.
Jankovićev zagovornik je nato 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel oktobra 2016.
Na tožilstvu so opozorili, da odločitev višjega sodišča spreminja sodno prakso, tako na tožilstvu kot na ministrstvu za pravosodje pa upajo, da bo DZ sprejel avtentično razlago zakona o kazenskem postopku, ki jo predlaga NSi in po kateri bi jasno zapisali, da je omenjeni dveletni rok zgolj instrukcijski.
Teršek: Vsi bi morali odstopiti
Medtem ko se zdaj eni in drugi izgovarjajo, kdo je kriv, da bo padel postopek zaradi zamude tožilke Blanke Žgajnar, je pravnik Andraž Teršek jasen: to je razpad vladavine prava in vsi - do vrha - bi morali odstopiti.
''Seveda je treba v tem primeru dokaze uničiti, pravni red je glede tega jasen, sodnica je ravnala pravilno, nikakršna avtentična razlaga v tem primeru ni potrebna. Zato sem bil neprijetno presenečen nad javnimi izjavami ministrstva za pravosodje za to temo. Javne izjave vodje tožilstva ocenjujem kot povsem deplasirane in žal se bo očitno tudi ta zgodba do konca spolitizirala in na koncu od vladavine prava spet ne bo ostalo nič,'' je povedal.
KOMENTARJI (358)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.