Pogovori so bili neuspešni, zato gredo študenti in dijaki na ulice. (Foto: Blaž Garbajs)

Študenti in dijaki ne počivajo. Dan, ko se bodo odpravili na ulice in s tem pokazali svoje nestrinjanje z zakonom o malem delu, se hitro približuje, priprave na demonstracije pa so v polnem teku. Danes so mariborski študenti napovedali, da bodo v sredo na ljubljanskih ulicah korakali tudi oni. Številke kažejo, da se bo demonstracij udeležilo med 1000 in 1500 mariborskih študentov, je dejal predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) Žiga Schmidt.

Poskrbeli so za brezplačen avtobusni prevoz v prestolnico, zbirno mesto pa bo pred Študentskim kulturnoprireditvenim centrom ŠTUK ob 10. uri. Na demonstracijah bo poskrbljeno za varnost, pri avtobusnih prevozih pa bo organizirano spremstvo, pravi Schmidt in dodaja, da bodo dijaki v času demonstracij opravičeni odsotnosti pri pouku.

Demonstracije ali Lampiončki?

Med študenti je zaznati veliko zanimanja za udeležbo na demonstracijah, saj vsi odločno nasprotujejo predlaganemu zakonu, vendar pa je dejansko udeležbo zelo težko napovedati, saj bodo na predvečer demonstracij v Mariboru tradicionalne študentske igre Lampiončki, pravi Schmidt. Naročili so 30 avtobusov, če bo potrebno, pa jih bodo priskrbeli še več, dodaja.

'Demonstracije so neizogibne'

Po trditvah Schmidta so demonstracije neizogibne, saj študentske organizacije vladi niso mogle drugače dopovedati, da "rešitve, ki so predvidene v zakonu o malem delu, položaja študentov v Sloveniji ne rešujejo celostno in predstavljajo enostranski grob poseg v edini socialni korektiv, ki ga študentje v Sloveniji še imamo".

'Trezno in resno pred Državni zbor'

Organizatorji pa študente in dijake pozivajo, naj se demonstracij udeležijo trezni. "Vzdržite se konzumiranja alkoholnih pijač pred in med demonstracijami,“ so zapisali v sporočilu za javnost. O neprimernosti, da uporabljajo dialog ulice, so dejali, da "lahko tudi slovenski dijaki in študenti vzorno ter z vso resnostjo uporabijo svojo legitimno pravico do izražanja mnenj in sprejemajo odgovornost za prihodnost že v sedanjosti“.

"Pozivam vse udeležence demonstracij, da poskrbijo za osebno varnost in primerno obnašanje v skladu s pravili. Predvsem pa pozivam vse udeležence, da se vzdržijo konzumiranja alkoholnih pijač pred in med demonstracijami,“ je dejala predsednica študentske organizacije Katja Šoba.

ŠOS je pozval vsa podjetja in reprezentativno organizacijo gostincev, ki prodaja alkoholne pijače, da naj na dan demonstracij okrepijo nadzor pri preverjanju prodaje alkoholnih pijač mladoletnim osebam. O dogodku so natančno informirani policisti ter vsi državni organi, organizator pa bo poskrbel za prisotnost večjega števila predstavnikov organizatorja med udeleženci. Na širšem prostoru demonstracij organizator ne bo prodajal alkoholnih pijač.

Zakaj na ulice?

(Foto: Blaž Garbajs)

Glavni razlogi za demonstracije so potencialna uvedba malega dela za dijake in študente, neurejena štipendijska politika, premalo študentskih postelj, problem subvencioniranega prevoza in plačevanje zdravstvenega zavarovanja. Z novim zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa vlada ukinja državne štipendije za mladoletne dijake, otroške dodatke za polnoletne dijake in študente ter ne nazadnje tudi 100-odstotno subvencionirano dijaško prehrano, pojasnjujejo v ŠOUM.

Današnji Dnevnik pa povzema besede predsednika Kluba evropskih študentov Jana Škoberneta, ki pravi, da sedanji sistem študentskega dela ščiti privilegirane. V sedanjem sistemu so namreč privilegirane predvsem študentske organizacije, ki svoje proračune polnijo iz fiksnih prihodkov in iz koncesijskih dajatev. Poudarja tudi, da sistem financiranja študentskih organizacij, kakršnega imamo v naši državi, ne obstaja nikjer v Evropi. Povsod so namreč študentske organizacije prostovoljne in nimajo stalnih virov financiranja.