Drugostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice je 1. julija letos v primeru smrti 13-letnega Bora Nekrepa po zdravljenju v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zdravnici Zlatki Kanič izreklo ukrep začasnega odvzema licence za štiri mesece in varstveni ukrep obveznega dopolnilnega trimesečnega strokovnega izobraževanja. Drugemu zdravniku Robertu Pogorevcu je izreklo opomin in enomesečno dopolnilno izobraževanje.

Kot je dejal zastopnik družine Nekrep Andrej Pitako, se še nobeden od ukrepov, ki jih je drugostopenjsko razsodišča sprejelo, ni izvršil. Zagovornika obeh obtožencev sta namreč razsodbi ugovarjala, zdravniška zbornica pa je zavzela stališče, da sklepov, ki so sicer po njihovem internem pravilniku dokončni in pravnomočni, ne bodo spoštovali, je dejal.

Razen tega, da je odstopil predstojnik pediatrične klinike na UKC Maribor Alojz Gregorič, se ni zgodilo nič, pravi odvetnik.

Ob tem je pripomnil, da starši umrlega Bora več kot leto in pol po smrti svojega sina še vedno niso prejeli kakršnega koli opravičila, ampak zgolj izraze sočutja in sožalja. "Za nobeno napako se še nihče ni opravičil, napake pa prihajajo sedaj ena za drugo," opozarja Pitako.

Starša Bora Nekrepa (Foto: POP TV)

Zdravniška zbornica Slovenije: Izvedli smo številne postopke

Zdravniška zbornica Slovenije za navedbe Pitaka pravi, da ne temeljijo na resničnih dejstvih. Na zbornici razlagajo, da zdravnici Kanič še ni bila izdana odločba o odvzemu licence, saj je zoper sklep razsodišča druge stopnje in postopek pred izdajo sklepa vložila zahtevo za izredno presojo sklepa razsodišča druge stopnje o odgovornosti. Vloženo zahtevo bo obravnavala skupščina Zdravniške zbornice Slovenije na svoji decembrski seji.

Dodajajo, da Kaničeva ni bila nikoli članica nadzornih komisij zdravniške zbornice za izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem. Glede Pitakovih očitkov o pedagoškem delu Kaničeve na mariborski medicinski fakulteti pa razlagajo, da to ni v pristojnosti zbornice.

Kar se tiče Pogorevca, pa zbornica razlaga, da je o sklepu drugostopenjskega sodišča obvestila tako zdravnika kot tudi njegovega delodajalca, mariborski klinični center. Omenjeni zdravnik mora dopolnilno strokovno izobraževanje, ki mu je bilo naloženo, opraviti v soglasju s svojim delodajalcem in ustanovo, v kateri bo potekalo izobraževanje.

Poudarjajo, da je primer Nekrep izjemno zapleten in kompleksen primer, obravnavati pa ga je bilo treba z najvišjo stopnjo strokovnosti in odgovornosti, s pridobivanjem mnenj tudi tujih strokovnjakov. "Pavšalno ali enostransko reševanje omenjenega primera, ki bi mogoče celo zadovoljilo kritike in javnost, je nedopustno pri iskanju odgovorov na vprašanje, kaj je v tem tragičnem primeru, ki ga zelo obžalujemo, šlo po zlu. Zdravniška zbornica Slovenije je že večkrat dokazala, da zna in zmore posamezne postopke reševati strokovno pravilno in učinkovito, vendar vedno v skladu z veljavnimi predpisi in zdravniško doktrino," dodajajo na zdravniški zbornici.

Remškar o primeru Nekrep: Sram me je, da sem ta trenutek v Sloveniji zdravnik

Janez Remškar (Foto: Kanal A)

Lahko rečem, da me je sram in da mi je žal, da sem v Sloveniji v tem trenutku zdravnik, je glede primera Nekrep dejal generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janez Remškar. Po njegovih besedah Evropa v takšnih primerih hodi po popolnoma drugačni poti; sporoča, analizira, se na tem uči in ne kaznuje. Kot je opozoril, pa pri nas to ne drži. "Ko sem januarja letos interveniral v smislu, da preveč odlašamo z zaključevanjem, pa sem bil označen kot sramota za slovensko zdravništvo," je spomnil Remškar.

Minister za zdravje Borut Miklavčič je ob tem že napovedal razširitev oddelka za pediatrijo v mariborski bolnišnici.