Priložnosti v naravoslovnih in tehničnih poklicih: 'Držite se tistega, kar vam prinaša veselje'

Na Gimnaziji Bežigrad so lahko dijaki in dijakinje prisluhnili uspešnim podjetnikom, ki so jim iz prve roke lahko podali informacije o karierni poti. Vsi so se strinjali, da je treba med šolanjem nabrati čim več znanja, torej več kot ponuja učni program. Prav tako so mladim pojasnili, da je lažje iz študija naravoslovnih in tehničnih smeri preiti v družboslovne poklice ali karierne poti kot obratno.

V denarju ni vse 

Že med šolanjem naj mladi poskusijo več stvari in naj se ne branijo različnih del prek študentskega servisa, saj je to vse šola, prav tako bodo lahko prek teh del našli tisto, kar jih veseli. ''Zanimivo mi je bilo tudi to, da so poudarjali, da moramo delati tisto, kar nas zanima in da bo potem prišel denar. Da ni nujno, da bomo srečni, če bomo imeli veliko denarja od poklica, ki nam ni blizu,'' je po srečanju dejala dijakinja drugega letnika Ana Meta Dolinar, ki sicer razmišlja o študiju medicine.

Njena sošolka Maja Popović pa še zdaleč nima jasne predstave o študiju, prav zato ne počiva in se ukvarja še s številnimi obšolskimi dejavnostmi - učenje jezikov, udeležuje se tekmovanj, hodi na dodatne krožke. ''Zanima me več smeri, čeprav trenutno obiskujem matematični razred. Uspešna sem pri jezikih, zato mi je bilo zanimivo, ko so sogovorniki dejali, da so to uporabili kot dodatno orodje in ne prvenstveno smer na karierni poti,'' je dodala.

Mladi premalo poznajo, kaj lahko počnejo z določenimi znanji

Dogodek s pomenljivim naslovom ''Ne teslo, Tesla bom'' je potekal v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo, ki teče že šesto leto, je pojasnila pobudnica Edita Krajnović. ''Dogodki so namenjeni temu, da mladim odstiramo priložnosti, ki jih prinaša razvoj, inženirski poklici in inovativnost. Ker stvari se spreminjajo, v prihodnjih letih bo avtomatiziranih skoraj polovica delovnih mest, prikazujemo torej priložnosti ustvarjanja novih reči, ki bodo ustvarila nova drugačna delovna mesta z novimi poklici in nam je pomembno, da to čim hitreje to prenašamo iz gospodarstva, iz okolja razvoja, v šole,'' je dejala.

A dejstvo je, da niso vsi za tehnične poklice. ''Naša trdna usmeritev je, da v družbi potrebujemo vse poklice, vendar v nekih pravih razmerjih. Absolutno narobe je, da bi se nekdo, ki nima smisla za tehniko, vpisal v nek tak študij. Tak človek bo nesrečen. Hkrati pa, zelo malo poznamo, kaj se danes dogaja v tehniki, v razvoju, in zagotovo obstaja cela vrsta mladih, ki če bi vedeli, bi se odločili za ta poklic. Zato je tako pomembno povezovanje,'' je pojasnila in poudarila, da želijo predvsem pokazati, kje smo in kam gremo, ker bo tam več priložnosti, saj šolski sistem hitrega razvoja v zadnjih letih ne dohaja. ''Danes pravijo, da je znanje študenta iz prvega letnika, ko pride v četrti letnik, že zastarelo. Tako hitro se stvari spreminjajo in razvijajo, da se enostavno šolski učbeniki ne morejo več tako hitro posodabljati,'' je opozorila na razkorak med izobraževalnim sistemom in stanjem v okolju.

S tem se strinja tudi ravnatelj bežigrajske gimnazije Ciril Dominko, ki je dejal, da so pobudniki dogodka ugotovili, da so inženirski poklici premalo znani oziroma da je premalo znano, kaj vse lahko s tako izobrazbo delaš. ''Starejši smo vajeni, da študij povezujemo s točno določeno službo, a zdaj ni več tako. Ugotovili smo, da dijaki niso seznanjeni, da lahko z inženirskimi poklici delujejo tudi na družboslovnem področju. Bistven namen je, da mlade nagovorijo posamezniki, ki imajo inženirski poklic, a opravljajo druga dela, torej nekaj, kar človek ne bi pričakoval, glede na dokončano izobrazbo,'' je dejal Dominko.

Izvršna direktorica ABC Pospeševalnika Urška Jež je tako študirala strojništvo. Mladim podjetnica, ki se ukvarja predvsem z mentorstvom start upov, svetuje, naj se ''držijo tistega, kar jim prinaša veselje.'' ''Večji del dneva preživimo v službi in če se nečesa lotiš le zato, ker se dobro sliši, ni nujno, da ti bo to prinašalo veselje,'' je poudarila. Generacija, ki se je rodila v digitalizacijo, naj družbena omrežja, ki jih tako ali tako uporabljajo, uporabljajo tudi za to, da sledijo hitrim spremembam četrte industrijske revolucije, da nabirajo znanje, je nadaljevala.

Ravnatelj gimnazije Dominko je poudaril, da lahko dijaki pri njih dodatno zanje pridobijo skozi različne dejavnosti, imajo jih namreč več kot 80 vrst. ''Ko imaš veliko znanja, si sposoben delati marsikaj,'' je dodal in ponovil znano dejstvo, da le malo kdo vse življenje opravlja enako delo.

Dotaknil se je tudi pomanjkljivosti izobraževalnega sistema, ki temelji na ocenah. Tako po njegovem mnenju dobri ne morejo pokazati vsega, kar znajo, zato jim dajejo možnosti na tekmovanjih. ''Izobraževalni sistem v Sloveniji ima mejo, kjer res dobri ne morejo niti pokazati vsega svojega znanja. Zato jim denimo na naši šoli omogočamo 80 dodatnih dejavnosti, hkrati pa jim omogočamo raziskovalne naloge in tekmovanja, ker lahko dokažejo svoj doseg. V sistemu ali pri maturi tega ne morejo. Če ponazorim s primerom: če je pri nas povprečna ocena na maturi pri fiziki 4,7, pomeni, da jih več kot polovica dobi pet in ta pet ni več nobeno zadovoljstvo za tiste zelo dobre. Zdaj se dokazujejo z nesistemskimi stvarmi, na olimpijadi, in podobno. In to je narobe,'' je dejal.

Besedo neuspeh je treba nadomestiti z besedo šola

Zagotovo bodo mladi na študentski in nato na karierni poti deležnih bolj ali manj velikih neuspehov. Ježeva jim svetuje, naj besedo neuspeh spremenijo v besedo šola. ''Žal ali k sreči se vedno več naučimo iz tistega, kar nam ni šlo, kot pa iz tistega, kar nam gre. Če sem 'pogrnila' na testu, se bom naslednjič naučila veliko več, kot pa če sem z malo truda dobila pet,'' je dejala in dodala, da je v podjetništvu enako.

Ježeva opaža, da je v zadnjem času vse več želja po fleksibilnih zaposlitvah in delovna zakonodaja bo temu morala slediti. Mladim po njenih besedah ni več težko imeti dolgih delavnikov, če jim je to, kar delajo, všeč. Pojasnila je, da se mladi pravzaprav ne želijo več strogo vezati. Številni, ki prihajajo k njim imajo še druge dejavnosti, v katerih vidijo priložnost (za zaslužek) in zato večinoma sprašujejo, če jim bo s službo opravljanje tega še omogočeno.

Čeprav so na dogodku mlade usmerjali predvsem v tehnološke poklice, je Ježeva dejala, da vsekakor ni vse v teh vodah, saj bomo tudi v prihodnosti ''radi dobro jedli in bili lepo oblečeni'', torej storitvene dejavnosti bodo ostale nespremenjene. Za mlade je po njenih besedah ključno, da vedo ''v čem sem res dober in kako lahko s tem kar res dobro znam, zaslužim''.