Zaradi nepooblaščenega raziskovanja in izkopavanja je v preteklosti vrsto predmetov prišlo v zasebno last. Ti niso bili nikoli registrirani in predstavljeni javnosti, vendar zakon določa, da so vse arheološke najdbe last države. Zato na ministrstvu za kulturo pozivajo vse, ki hranijo določene zbirke, da jih prijavijo pristojnim institucijam, torej muzejem ali Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Pobuda izhaja iz letos sprejetega zakona o varstvu kulturne dediščine.

Z abolicijo si med drugim obetajo, da takšne najdbe, če so registrirane, ne bodo predmet trgovanja oziroma odnašanja v tujino. (Foto: Zavod za varstvo kulturne dediščine)

Na ta način bo tovrstno kulturno dediščino mogoče evidentirati in zaščititi, država pa bo "seznanjena z materiali, ki so na slovenskih tleh in dajejo temu prostoru vsebino in identiteto", je pojasnil minister za kulturo Vasko Simoniti.

V ta namen so na ministrstvu izdali zloženko in jo razposlali po vsej Sloveniji, javnim zavodom pa dali navodila, kako ravnati v primerih prijav oziroma kako spodbuditi ljudi, da bo akcija uspešna.

Zakon namreč določa, da so vse arheološke najdbe, ne glede na to, kje so se nahajale – nad zemljo, pod zemljo ali v vodi – last države, poseben člen pa govori, da mora vsak, ki takšne najdbe hrani, imeti potrdilo o izvoru. Če ga nima, je v prekršku, za katerega je lahko kaznovan s precejšnjo globo. To pa ne bo veljalo za tiste, ki bodo takšno najdbo prijavili v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 1. marca 2009.

Namen t.i. abolicije je formalna ureditev zbirk ali posamičnih arheoloških predmetov, ki jih hranijo fizične in pravne osebe, pa tudi evidentiranje predmetov, ki so bili pridobljeni z dedovanjem. Na ta način si obetajo, da takšne najdbe, če so registrirane, ne bodo zlahka predmet trgovanja oziroma odnašanja v tujino.

Za predmete, za katere bodo ugotovili, da abolicija ni potrebna, bodo izdali potrdilo o izvoru in jih bo lastnik lahko še naprej hranil. Če pa bo muzej ugotovil, da gre za pomembno zbirko in jo bo predlagal za uvrstitev v javno zbirko oziroma za razglasitev za kulturni spomenik, bo hranitelj upravičen do denarnega nadomestila. Abolicija sicer ne zadeva predmetov, mlajših od sto let.