Slovenija

Poslanke in poslanci potrdili predlog družinskega zakonika

Ljubljana, 16. 06. 2011 07.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Poslanke in poslanci so s 43 glasovi za in 38 glasovi proti potrdili predlog družinskega zakonika. Potrjeno besedilo je sicer t. i. kompromisna različica zakonika, ki omogoča posvojitev biološkega otroka istospolnega para.

Poslanke in poslanci so s 43 glasovi za in 38 glasovi proti potrdili predlog družinskega zakonika. Danes potrjeno besedilo je sicer t. i. kompromisna različica zakonika, ki omogoča posvojitev biološkega otroka istospolnega para. Poleg tega zakonik med drugim prepoveduje kaznovanje otrok, uvaja institut zagovornika otroka in institut mediacije.

Za družinski zakonik so glasovali v SD, Zares, LDS in DeSUS, podprla pa sta ga tudi dva nepovezana poslanca. Proti so bili v SDS, SNS in SLS. Poslanca manjšin sta se glasovanja vzdržala.

Po prvotnem predlogu bi bili istospolni pari popolnoma izenačeni s heteroseksualnimi, kar je naletelo na odpor opozicije. Zato je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo kompromisno besedilo, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost.

Poleg tega istospolni par skupaj ne more posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji biološkega otroka drugega. Tudi takšen predlog je naletel na neodobravanje opozicijskih strank, ob tem pa je izgubil podporo poslancev LDS. A slednji so se tik pred glasovanjem premislili in zakonik podprli.

Dobre strani zakonika zasenčilo le eno vprašanje

Minister za delo Ivan Svetlik je poudaril, da družinski zakonik idealnemu tipu družine, v kateri živi polovica državljank in državljanov, ničesar ne odvzema. Zatrdil je, da nasprotniki zakonika niso navedli niti enega argumenta za trditve, da bi zakon razvrednotil tovrsten tip družine. Poslanec Zares Franco Juri pa pravi, da ko govorimo o zakonu, ki s konkretnimi členi in zakonskimi pristopi ureja sobivanje in sožitje med osebami, govorimo predvsem o pravicah človeka, da znotraj te zakonodaje najde enakopravno mesto v družbi. Danes ne govorimo o biologiji pa o naravnih skupnostih, ampak o zakonodaji, ki ne more biti utemeljena na naravnih zakonih, ampak je nadgradnja, ki je človeška, kulturna, je dejal.

Poslanec SLS Janez Ribič poudarja, da številni pravni strokovnjaki opozarjajo, da je pomen sklenitve zakonske zveze stvarno utemeljen v zasnovanju družine. V tehtanju pravic otroka in pravic istospolnih partnerskih skupnosti pa se bodo poslanci SLS zagotovo vedno postavili na stran naravne pravice otroka do obeh staršev, je dejal. Poslanka SD Majda Potrata je dejala, da se ji zdi zelo nesprejemljivo, da bi država predpisovala, kdaj je zakonska zveza osmišljena. "Država nima absolutno nobene pravice posegati v to, da določa zakoncema, kakšen smoter naj izpolni njuna zakonska zveza, ker sta se za zakonsko zvezo odločila sama in ji bosta vsebino tudi določala sama," pravi.

Družinski zakonik je pred zadnjo preizkušnjo v parlamentu.
Družinski zakonik je pred zadnjo preizkušnjo v parlamentu. FOTO: Blaž Garbajs

Podpis pred državnim organom ali otrok

V drugi obravnavi družinskega zakonika, 17. maja, so poslanci sprejeli dopolnilo poslancev SDS, da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom ali se jima v tej zvezi rodi otrok. Dopolnilo so podprli tudi poslanci DeSUS.

Omenjeno dopolnilo je naletelo na val ogorčenja in ostre odzive koalicijskih strank. SD, Zares in LDS so napovedale, da bodo takšno definicijo zunajzakonske skupnosti v tretjem branju zakonika popravile.

Tako je vlada pripravila svoje dopolnilo k četrtemu členu, s katerim popravlja v drugi obravnavi sprejeto dopolnilo SDS in predlaga, da se ohrani prvotno predlagana definicija te skupnosti.

Popravek spornega člena so napovedale tudi opozicijske SDS, SLS in SNS. Z novim dopolnilom 4. člena zakonika bi partnerjema dali le možnost, da prostovoljno pred državnim organom potrdita zunajzakonsko skupnost še pred izpolnitvijo roka, v katerem se v praksi zunajzakonska skupnost prizna.

Bodo istospolne družine še naprej diskriminirane?
Bodo istospolne družine še naprej diskriminirane? FOTO: POP TV

Dopolnilo bi se predvidoma glasilo: Če partnerja želita, da pravni učinki zunajzakonske skupnosti nastopijo pred rokom iz prejšnjega odstavka (dalj časa trajajoča skupnost), s podpisom pred državnim organom ali pred notarjem osebno izrazita svobodno voljo po skupnem življenju. S tem bi se po mnenju opozicije partnerja lahko izognila birokratskim zapletom in sodnim postopkom pri dokazovanju statusa zunajzakonske skupnosti.

Družinski zakonik je v javno razpravo prišel že septembra 2009, v parlamentarni obravnavi je leto dni. Člani odbora za delo so mu v drugem branju namenili več kot 60 ur razprave.

Razvrednotenje materinstva in očetovstva?

Prvotni predlog družinskega zakonika ni imel dovolj podpore med poslanci zlasti zaradi izenačevanja istospolne skupnosti z zakonsko zvezo moškega in ženske. Zato je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlagalo kompromisni predlog, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji biološkega otroka drugega.

Ta kompromisni predlog je sicer pridobil glasove SD in Zares, medtem ko bodo poslanci DeSUS po današnjih napovedih Franca Jurše glasovali po svoji vesti. Proti kompromisni različici zakonika so v LDS. Ob tem ga ne podpirajo niti opozicija niti civilne iniciative, ki opozarjajo na razvrednotenje materinstva in očetovstva.

Nasprotniki izenačenja pravic otrok istospolnih družin so protestirali pred parlamentom.
Nasprotniki izenačenja pravic otrok istospolnih družin so protestirali pred parlamentom. FOTO: POP TV

Civilna iniciativa Za družino in pravice otrok je v torek pred DZ organizirala tudi shod, na katerem je vodja iniciative Aleš Primc poudaril, da otrok potrebuje skrbna in ljubeča mamo ter očeta, ob tem pa poslance pozval, naj "v dobro družin in otrok zavrnejo sporni zakonik". Dodaja, da predlog, ki "ne spoštuje mame in očeta, ne more biti kompromis v družinskem zakoniku".

Pri kampanji Za vse družine pa so prepričani, da mora biti osnova za mirno, polnovredno in ustvarjalno sožitje prebivalk in prebivalcev Slovenije enakopravnost, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter enake možnosti vsake posameznice in vsakega posameznika, ne glede na osebne okoliščine.

"Stigmatizirane tudi samohranilke"

V Liberalni akademiji pa obžalujejo nekatere preveč kompromisne rešitve v zakoniku. Prepričani so namreč, da se v njem ne bo doseglo enakopravnosti in nediskriminatornosti istospolnih partnerjev, prav tako se ne strinjajo "s ponujenimi ozkimi definicijami družine, zaradi česar bodo glasovi poslancev slovenske desnice v jasnem nasprotju s temeljnimi ustavnimi in pravnimi postulati v državi".

"Omenjeno stališče posredno stigmatizira tudi matere samohranilke in vse druge, ne tako redko navzoče oblike družin, ki odstopajo od zanje edino zveličavnega formata mama + oče + otrok (+ Sveti duh)," so zapisali v sporočilu za javnost.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou