Slovenija ima zagotovilo, da bo deležna kadrovske in finančne pomoči Evropske unije v begunski krizi, je ob robu seje DZ povedal premier Miro Cerar.
Zato bodo po njegovih besedah pristojna ministrstva že v sredo uradno zaprosila za pomoč v opremi za policijo, pomoč v policijskih silah in finančno pomoč.
Pomoč je plod dogovorov predsednika vlade in ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar ter tudi predsednika republike Boruta Pahorja z najvišjimi predstavniki EU, je dodal.
Ministrstva bodo obseg pomoči, za katerega bodo prosila, konkretno opredelila v sredo. Kakšna bo odobrena pomoč, bo tako razvidno v prihodnjih dnevih in tednih.
Po Cerarjevih besedah se bo prihodnje dni dejavnost Evropske komisije in sosednjih držav na pobudo Slovenije stopnjevala.
"Pomembni sta naša drža in prizadevanje, da kljub stopnjevanju naporov in ukrepov za nadzor nad mejo ohranjamo tudi humanitarno držo ter varujemo varnost ljudi in premoženja," je poudaril premier.
Pahor dobil zagotovila, da Avstrija in Nemčija ne bosta zapirali meja
Predsednik republike Borut Pahor pa je po pogovorih v Bruslju zmeren optimist glede hitre neposredne pomoči EU Sloveniji pri soočanju z begunsko krizo. Slovenija si lahko obeta ad hoc pomoč policistom na meji s Hrvaško in finančno pomoč. V četrtek bo Slovenijo obiskal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos, je še povedal Pahor.
Pahor je pojasnil, da je sogovornike temeljito seznanil z razmerami v Sloveniji. Da je položaj zelo resen, pa jih je prepričala zlasti namera, da Slovenija v pomoč policistom na meji pošlje vojsko z dodatnimi pooblastili.
Predsednik je izpostavil, da se je – v stalnem stiku s premierjem Mirom Cerarjem – v Bruslju načelno dogovoril glede pomoči drugih članic unije slovenskim policistom na meji s Hrvaško in glede finančne pomoči.
Pri pomoči policistom na meji bi šlo za ad hoc pomoč policistov iz drugih članic unije, ki bi jo usklajevala Evropska komisija. Tako bi Slovenija po Pahorjevih besedah tudi razbremenila potrebo, da na mejo napoti vojsko z dodatnimi pooblastili.
V obeh primerih mora sicer Slovenija uradno zaprositi za pomoč. "Bilo bi koristno in prav, da Slovenija kot evropska država ne okleva s tema dvema prošnjama za dodatne policijske sile v pomoč slovenski policiji na slovensko-hrvaški meji in za finančno pomoč," je poudaril Pahor.
O podrobnostih se bodo dogovorili ob obisku komisarja Avramopulosa. Slovenija naj bi do takrat pripravila uradni prošnji za ad hoc pomoč policistom in finančno pomoč. "Prav bi bilo, da Slovenija ne okleva s tema dvema prošnjama," je poudaril Pahor.
Odločilno vlogo pri tem, da so v Bruslju razmere v Sloveniji vzeli zelo resno, je bilo po Pahorjevih besedah dejstvo, da je kot predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil pripravljen podpreti namero o napotitvi vojske v pomoč policiji na meji.
"To je signal, ki ni pomemben samo za ureditev problema na slovensko-hrvaški meji, ampak širše v regiji. To so dobro razumeli tudi moji sogovorniki, zelo dobro," je dejal Pahor.
Pahor: Slovenija mora biti med državami, ki ne bodo gradile zidov
Pahor je v Bruslju orisal tudi širšo sliko položaja: kot predani Evropejec se sooča z vtisom, da nastaja nova Evropa, pri čemer opozarja, da Slovenija mora biti v tisti skupini držav, ki bodo najbolj povezane in bodo najbolj sodelovale, v tisti skupini držav, ki ne bodo gradile zidov.
Opozoril je tudi, da je begunska kriza hujša od finančne ter da je njeno podcenjevanje v preteklosti in "mižanje pred problemom pokazalo ostre zobe".
Po neuradnih informacijah je slovenski predsednik danes v Bruslju tudi dobil zagotovilo, da Nemčija in Avstrija do nadaljnjega ne bosta zaprli meje.
Premier Cerar ves čas v stiku s kolegi iz drugih držav
Slovenski premier Miro Cerar je zaradi begunske krize v stikih s kolegi iz drugih držav, ki se neposredno soočajo s problemom. Konec tedna se je po telefonu slišal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, so povedali v kabinetu premierja.
Kot so pojasnili, sta Cerar in Merklova govorila o migrantski problematiki, podrobnosti pogovora pa niso navedli.
Potem ko je Madžarska v soboto zaprla zeleno mejo s Hrvaško, se je tok beguncev, ki prihajajo po t. i. balkanski poti in si v glavnem želijo v Nemčijo, preusmeril proti Sloveniji. Po podatkih notranjega ministrstva je od petka v državo vstopilo skoraj 20.000 beguncev.
Evropska komisija: Slovenija še ni uradno zaprosila za nobeno obliko pomoči
V Evropski komisiji so danes v odzivu na poziv Slovenije k evropski solidarnosti pri soočanju z begunsko krizo poudarili, da so pripravljeni pomagati vsem članicam, soočenim z migracijskimi pritiski. Sloveniji je na voljo nujna finančna pomoč, nefinančna pomoč v okviru mehanizma za civilno zaščito in načrt za premestitev beguncev znotraj unije.
Slovenija po navedbah komisije za zdaj ni uradno zaprosila za nobeno obliko pomoči, je pa doslej iz evropskih skladov v sklopu rednega financiranja letos prejela štiri milijone evrov.
Na očitke Slovenije, da je Hrvaška ne obvešča o premikih beguncev, so v komisiji poudarili, da računajo na dobre sosedske odnose, ter ponovili, da se z begunsko krizo ni mogoče soočati z medsebojnim obtoževanjem, temveč s sodelovanjem.
V državnem zboru o predlogu, da vojski dodelijo dodatna začasna pooblastila za pomoč policiji pri varovanju meje
V državnem zboru obravnavajo vladni predlog, ki bi v zakon o obrambi vnesel nov člen, po katerem lahko – če to zahtevajo varnostne razmere – DZ na predlog vlade z večino glasov vseh poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Vojska bi ta pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bi bil časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Ob obravnavi na matičnem odboru so bili opozicijski poslanci – čeprav so nekateri napovedali glas za – kritični do predloga in tudi do načina oziroma hitrosti njegove obravnave v DZ. Koalicijski poslanci pa so odgovarjali, da tovrstnega zakona ni bilo mogoče sprejeti prej, saj da razmere tega prej niso narekovale.
Poslanci SDS so opozarjali, da zakon sprejemajo prepozno. Branko Grims sicer meni, da je ta zakon zdaj edina možna rešitev, vendar poudarja, da tega ne bi bilo treba, če bi prej država uporabljala druge rešitve. Opozoril je še, da so policisti preobremenjeni, zdaj pa gre za to, da se jim pomaga. Po njegovih besedah se mnogo hujši in številčnejši val beguncev pričakuje spomladi.
Luka Mesec (ZL) je poudaril, da bodo spremembe v zakonodajnem postopku sprejete v 12 urah, ne da bi bile razčiščene njihove posledice. Po njegovih besedah sta med drugim odprti vprašanji, kaj pomeni širša državna meja, na območju katere lahko vojska deluje, in katera prisilna sredstva lahko vojska uporablja. Sporno se mu zdi, da bo po vladnem predlogu o dodatnih pooblastilih vojski lahko odločilo zgolj 46 poslancev. Predloga po njegovih besedah poslanci ZL ne bodo podprli, bi pa podprli interventni zakon, ki bi bil vezan samo na položaj glede beguncev.
Predlog na odboru dopolnili pred izredno sejo DZ
Odbor DZ za obrambo je po več kot petih urah razprave za obravnavo na izredni seji DZ, ki bo nocoj, pripravil dopolnitve zakona o obrambi, po katerih lahko DZ na predlog vlade odloči o dodatnih pooblastilih vojske pri varovanju državne meje. Potrdili so tudi dopolnilo, da bo DZ o teh pooblastilih odločal z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev.
Vladni predlog je sprva določal, da lahko DZ o teh pooblastilih odloča z absolutno večino, vendar je odbor podprl strožjo določbo, da bo moral predlog za dodatna pooblastila vojski v DZ prejeti dvotretjinsko večino.
Medtem pa SDS ni uspela s svojimi dopolnili. Med drugim je predlagala, da ima vojska tudi pooblastilo za sodelovanje pri varovanju premoženja.
Predloga zakona ni podprla ZL, podprli pa sta ga – kljub nekaterim kritikam – poleg koalicijskih poslancev tudi SDS in NSi. Ob tem je Vinko Gorenak (SDS) ministrici za obrambo Andreji Katič že zagrozil z interpelacijo, Luka Mesec (ZL) pa je vlado posvaril tudi pred zahtevo za ustavno presojo zakona.
DZ bo predlog dopolnitev zakona obravnaval na izredni seji, ki se bo začela 45 minut po končani seji odbora. Za potrditev zakona je potrebna dvotretjinska večina prisotnih poslancev.
Vlada bo tako o dodatnih pooblastilih vojske na podlagi sprejetega zakona utegnila odločati že ponoči na dopisni seji.
Cerar po sestanku s parlamentarnimi strankami optimističen
Cerar je po sestanku s parlamentarnimi strankami ocenil, da ima predlog zadostno podporo. Če bo konstruktivno vzdušje obstalo tudi v DZ, je po njegovem mnenju mogoče, da bi bil zakon danes sprejet in v sredo uveljavljen.
Tako bi lahko vlada državnemu zboru že v sredo predlagala, da se ukrepi, ki bi sledili zakonskim spremembam, uveljavijo in bi lahko vojska nemudoma začela izvajati dodatne naloge, je po srečanju povedal Cerar. Po njegovih besedah gre za stopnjevanje ukrepov, ki jih vlada sprejema glede na položaj z begunci.
Začasna pooblastila bi vojski na predlog vlade podelil DZ za omejen čas z možnostjo podaljšanja in jih pozneje na predlog vlade tudi odvzel. Za kakšna pooblastila gre in v kakšnih razmerah bi jih vojska dobila, za zdaj še ni povsem jasno. Vojska naj bi pomagala policiji predvsem pri izvajanju logističnih nalog, kot je transport. Vojake bodo glede na izražene potrebe policije razporejali na teren iz različnih vojašnic.
Vojska je po besedah Židana nujna
Predsednik SD Dejan Židan je dejal, da je v primeru, ko je treba nadzirati mejo in nadzirano usmerjati begunski tok, sodelovanje vojske nujno. Z dodatnimi pooblastili za omejeno obdobje bo tudi vojska aktivno pomagala pri reševanju begunske krize, je dejal.
Zunanji minister Karl Erjavec je med drugim povedal, da so pri ukrepih vse možnosti odprte. Tudi varovalna ograja na meji, je pritrdil. Erjavec je bil tudi zelo kritičen do hrvaške strani.
Za tudi opozicija
Vodja poslancev SDS Jože Tanko pa je bil zelo kritičen do ukrepanja vlade. Z vsebino predloga spremembe zakona ni seznanjen, je pa napovedal, da se v SDS zavzemajo za spremembe in bodo vladi pri tem pomagali.
Tudi v NSi so napovedali podporo predlaganim spremembam, saj je po navedbah poslanca NSi Jerneja Vrtovca položaj res prekoračil vse meje in mora vojska prejeti dodatna pooblastila.
Predlog zakona vlada sprejela na nočni seji
Vlada je sestankovala skoraj celo noč, saj je ugotovila, da je prihod migrantov v zadnjih treh dneh presegel vse obvladljive zmožnosti, na katere se je pripravljala Slovenija.
"Pritisk migrantov, ki prihajajo iz Republike Hrvaške, se še povečuje, saj Hrvaška ne najavlja prehodov migrantov v Slovenijo in jih nenadzorovano, celo namerno razpršeno pošilja na državno mejo," ugotavlja vlada in dodaja, da Slovenija ne sme dopustiti, da bi se migranti nenadzorovano zadrževali na njenem ozemlju.
Vlada poudarja, da je Slovenija najmanjša država na balkanski migracijski poti in s tem primerno omejenimi zmožnostmi, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov.
"Slovenija tudi zato zdaj javno poziva države članice in evropske ustanove, naj se aktivno vključijo v prevzemanje tega nesorazmernega bremena za našo državo. Z vidika Slovenije je na preizkušnji evropska solidarnost. Iluzorno je pričakovati, da bo dvomilijonska država zaustavila, uredila in rešila tisto, česar mnogo večjim državam članicam ni uspelo," so zapisali v sporočilu po seji vlade.
Kljub temu sporočajo, da bo Slovenija še vedno storila vse, kar je v njeni moči, za učinkovito obvladovanje migracijskega toka ter nemoteno delovanje države in življenje ljudi.
