Na ministrstvu za delo so sklenili, da bodo poskusili v skladu z evropskimi smernicami, s spodbujanjem očetov k večjemu koriščenju starševskega dopusta povečati enake možnosti moških in žensk na trgu dela. Nov zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih naj bi tako očetom omogočil, da preživijo več časa z otrokom, mamicam pa hitrejšo vrnitev v službo in tudi več enakopravnosti pri iskanju zaposlitve.
Po novem zakonu, za katerega upajo, da bo uveljavljen do konca letošnjega leta, 105 dni materinskega dopusta ostaja nespremenjeno. Prav tako ostaja 15 dni plačanega očetovskega dopusta, ukinja pa se neplačani očetovski dopust, ki pa ga lahko očetje nadomestijo s plačanim dopustom za nego in varstvo otroka oziroma po novem starševskem dopustu. 260 dni tega starševskega dopusta naj bi se namreč odslej porazdelilo na mamo in očeta, od tega pa bi bilo 30 dni dopusta za vsakega od njiju neprenosljivih. Vsaj en mesec bi moral tako tudi oče skrbeti za otroka, sicer par ta mesec dopusta izgubi.
Koriščenje starševskega dopusta po besedah v. d. generalne direktorice direktorata za družino Ane Vodičar ne pomeni, da mora biti starš odsoten z dela neprekinjeno 30 dni, ampak se lahko partnerja dogovorita, kako bosta koristila odsotnost.
Očetje bodo lahko prislužili še 15 dodatnih dni
Za najbolj pridne očke po zgledu skandinavskih držav zakon uvaja tudi nek bonus, pravijo na ministrstvu. Slednji naj bi izgledal tako, da bo družina v primeru, če bo oče koristil več kot 60 dni dopusta, pridobila dodatnih 10 dni, če bo na otroka pazil več kot 90 dni, pa 15 dodatnih dni starševskega dopusta.
Kot je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, je glavni razlog za sprejem zakona implementacija evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo. Njegov namen je spodbujanje bolj enakovredne porazdelitve obveznosti varstva in nege otrok med ženskami in moškimi. "Gre tudi za uveljavljanje pravice otrok do obeh staršev," pravi ministrica in dodaja, da si lahko za vzor vzamemo skandinavske države, kjer je to področje mnogo bolj urejeno.
Nadomestilo za čas dojenja
Predlog skladno z Evropsko socialno listino uvaja nadomestilo za čas dojenja. Pravica do dojenja namreč zdaj ni denarno podprta. Kot je pojasnila Vodičarjeva, se do devetega meseca ura za dojenje plača v višini sorazmernega dela minimalne plače, od 9. do 18. meseca otrokove starosti pa se plačujejo prispevki za vsa zavarovanja, podobno kot pri pravici do krajšega delovnega časa.
Predlog zakona predvideva pravico do družinskih prejemkov, razen pravice do dodatka za nego otroka, za otroke do starosti 18 let, je povedala ministrica. Pravice, ki so bile vezane na starost otroka osem let, pa predlog zakona poenoti na vstop otroka v osnovno šolo.
Podaljšuje se pravica do krajšega delovnega časa
Vodičarjeva je še pojasnila, da podaljšujejo pravico do krajšega delovnega časa do zaključka prvega razreda osnovne šole, pri čemer bosta morala to pravico vsaj eno leto koristiti oba. Zdaj so lahko starši enega otroka koristili krajši delovni čas do tretjega leta otrokove starosti, pri dveh otrocih pa do šestega leta najmlajšega otroka.
Kot je pojasnila Kopač Mrakova, pa zakonski predlog bolje ureja pravice za socialne starše, ki dejansko otroka negujejo in varujejo. Ob tem je navedla pravico do krajšega delovnega časa in delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za rejnike in skrbnike ter očetovski dopust, če ga ne koristi biološki oče, tudi za osebo, ki dejansko skrbi za otroka.
Dodatek za nevključenost v vrtec bodo podeljevali le do 3. leta starosti
Pri otroškem dodatku so spremenili višino dodatka v primeru enostarševskih družin z 10 na 30 odstotkov. Spremenili pa so tudi dodatek za nevključenost v vrtec, ki ga bodo po novem podeljevali samo do otrokovega 3. leta starosti, saj želijo spodbuditi vključenost otrok drugega starostnega obdobja v vrtec.
Z današnjim dnem bo ministrstvo javno objavilo predlog zakona, s tem pa se tudi začenja javno razprava.
KOMENTARJI (478)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.