Pahor: Križanič dela bolje, kot govori

Vlada je odstopila od sprememb dohodninske zakonodaje. Nasprotovanj je bilo preveč, koalicija pa očitno ni našla skupne besede, čeprav je finančni minister Franc Križanič še včeraj zatrjeval, da je predlog koalicijsko usklajen. Potem ko so koalicijski partnerji včeraj trdili, da o predlogu niso bili dovolj natančno obveščeni, je Križanič danes pojasnil: "Zakon smo pisali v skladu s koalicijsko pogodbo in smo ga sproti koordinirali s koalicijskimi poslanskimi skupinami. Zakon je tako bil koalicijsko usklajen, a tu ni šlo za klasično koalicijsko usklajevanje."

Kot je po današnji seji vlade dejal Križanič, je vlada odločila, da mora biti pristop k spremembam davčnih stopenj celovit in da ta problematika spada v strukturne spremembe. "Ocena vlade je, da je ta predlog tako pomemben, da sodi v strukturne reforme in tako ne sodi v redni koncept dela ministrstev," je pojasnil. Predvsem zaradi "turbulence in razburjenja medijev" vlada še posebej poudarja, da pri teh strukturnih spremembah ne bo šlo za dodatne obremenitve dela, ampak se bo progresijo iskalo posredno. S spremembami naj bi davčno razbremenili skupine prebivalcev, ki so pod največjim pritiskom krize in imajo najnižji standard, dodaja minister.

Sprememb, kot jih je ministrstvo za finance predstavilo v sredo in ki naj bi bile koalicijsko usklajene, tako zaenkrat ne bo. Vlada predloga novele zakona o dohodnini sicer ne umika, bo pa predlagala manjše spremembe, kot je problematika obdavčitve pomoči za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, obdavčitev rezidentov, ki hodijo na delo v tujino, in vprašanje uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane, ki imajo manjše dohodke.

Pahor: Vsi delamo napake

Križanič po ocenah premierja Boruta Pahorja dela bolje, kot govori ter kot minister za finance govori preveč in premalo disciplinirano. "Je pošten, iskren, ima pa to napako, da pove, kaj misli in se verjetno glede tega ne bo nikoli spremenil," je dejal Pahor, ki sicer Križaničevo delo ocenjuje kot dobro.

Kot je premier povedal po seji vlade, je Križanič predan svojemu delu, sposoben in prizadeven, da reši probleme. "Svoje delo opravlja dobro, ne brez napak, in želim si, da bi letos opravil eno najtežjih nalog, to je pod streho popeljal proračun za leti 2010 in 2011," je poudaril in dodal, da Križaničeva naloga ni lahka.

Slovenija se namreč po Pahorjevih besedah sooča z nevarnostjo visokega primanjkljaja, dolga, prihodki v državno blagajno so manjši kot kadar koli doslej, rast je najslabša. "V takih razmerah pripraviti razvojno naravnan proračun je velika odgovornost," je prepričan premier.

Kaj je predlagal Križanič?

Glede na koalicijsko usklajevanje izhodišč pri pripravi predloga zakona bi po potrditvi predloga na vladi prišlo do povečanja dodatne splošne olajšave za zavezance s skupnimi dohodki do višine prvega praga skupnih dohodkov, ki bi omogočila uveljavljanje dodatne splošne olajšave (za leto 2009 do 8.557 evrov). Dodatna splošna olajšava bi bila določena v višini, ki bi omogočala, da zavezanci, ki prejemajo minimalno plačo oziroma dohodke iz delovnega razmerja do 8.557 evrov, ne bi bili obdavčeni.

Uvedena bi bila stanovanjska olajšava v znesku plačanih obresti in glavnice, vendar ne več kot 600 evrov.

Zavezance za dohodnino z dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, višjimi od dveh in pol povprečnih plač, bi se dodatno obremenilo z uvedbo dveh dodatnih davčnih razredov, s stopnjama 45 odstotkov in 50 odstotkov, ob nespremenjenih standardnih olajšavah.

Predlog nove lestvice je bil naslednji:

Predlog novele zakona o dohodnini je sprožil precej negativnih odzivov v strokovni javnosti in pri političnih strankah.