Po nedeljskem referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih morajo prešteti še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Te sicer izida referenduma ne morejo spremeniti, saj se je proti uveljavitvi zakona izrekla velika večina tistih, ki so glasovali, dosegli pa so tudi zahtevani kvorum za zavrnitev novele.
Nedeljskega referenduma se je namreč udeležilo 36,18 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za uveljavitev zakonske novele jih je glasovalo 225.428 oziroma 36,52 odstotka, proti pa 391.818 oziroma 63,48 odstotka. To pomeni, da je bil zakon zavrnjen, saj se je proti izrekla večina udeležencev referenduma, hkrati pa je izpolnjen tudi pogoj, da mora ta večina hkrati predstavljati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Takšnega izida tudi glasovi, ki bodo prispeli po pošti, ne morejo spremeniti. Za glasovanje po pošti iz Slovenije se je namreč prijavilo 930 volivcev, te glasovnice pa bodo okrajne volilne komisije štele danes. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine - teh so volivcem v tujino poslali 1684.
Nasprotniki slavili v vseh volilnih enotah
Nasprotnikom novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je na današnjem referendumu uspelo zakon zavrniti v vseh osmih volilnih enotah.
Med posameznimi volilnimi okraji se je največ volivcev proti uveljavitvi novele izreklo na Ptuju, in sicer kar 82,43 odstotka. Podoben izid je bil v Ajdovščini, kjer je proti glasovalo 82,13 odstotka volivcev. Je pa bilo v nekaterih okrajih več podpornikov izenačitve istospolnih partnerskih skupnosti, največ v okraju Ljubljana Center, kjer je za novelo zakona glasovalo 68,48 odstotka volivcev.
Najvišjo volilno udeležbo med volilnimi okraji so zabeležili v Škofji Loki, kjer je na volišča prišlo 48,40 odstotka volilnih upravičencev. Najmanj volivcev pa je glasovalo v enem izmed mariborskih volilnih okrajev, kjer se jih je glasovanja udeležilo le 26,38 odstotka.
Uradno šele februarja
Na uradne izide bo sicer treba še počakati, predvidoma do 16. februarja. Državna volilna komisija se je namreč na pobudo predlagateljev referenduma odločila, da bo končno število glasov, potrebnih za izpolnitev kvoruma, ugotavljala po referendumu. Kljub temu je že danes jasno, da je bil kvorum za zavrnitev zakona dosežen.
Ker je bil zakon na referendumu zavrnjen, ne bo stopil v veljavo, DZ pa eno leto po razglasitvi izida ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Izpad spletne strani DVK
Med sinočnjim čakanjem na izide referenduma je bila spletna stran Državne volilne komisije (Volitve.gov.si) od 20 do 30 minut nedosegljiva. Kot so danes pojasnili na ministrstvu za javno upravo, je bila napaka nemudoma odpravljena in spletna stran je nato delovala nemoteno. ''Vseeno pa pojasnjujemo, da je do napake prišlo zaradi nedavne zamenjave požarne pregrade. Nova požarna pregrada je namreč povečan obisk omenjenega spletnega mesta zaznala kot nenavaden dogodek, zato je blokirala njeno delovanje''.
Pojasnili so še, da je bil dežurni vzdrževalec ob 19.40 obveščen o težavah, do 20.13 je težavo odpravil, kar pomeni, da je bila napaka odpravljena v 33 minutah.
To pojasnilo so posredovali tudi na DVK, kjer pa so pojasnili še, da je bilo nekaj težav na enem izmed volišč, zato so šele kasneje začeli objavljati podatke o izidih.
''DVK je 20. 12. 2015 ob 19.00 uri objavila neuradne izide glasovanja na predčasnem glasovanja, za začetek objave izidov glasovanja po voliščih v Sloveniji pa določila 19:40 uro, ker je bilo na volišču št. 403001, Jakličev dom Dobrepolje po odločitvi Okrajne volilne komisije Grosuplje glasovanje podaljšano za 40 minut oziroma do 19.40 ure. Okrajna volilna komisija je takšno odločitev sprejela, ker je bil na navedenem volišču med 17.08 do 17.48 prekinjen dotok električne energije in je bilo v tem času volišče zaprto. Upoštevajoč slednje, podatkov o izidu glasovanja na navedeni spletni strani do 19.40 ure nismo objavljali,'' so sporočili in dodali, da so bili glede na podatke najbolj obremenjeni med 20.00 in 21.00 uro, v kateri so postregli 945.620 zahtevkov.
Najbolj obremenjena minuta je bila 20.35, v kateri so postregli 41.422 zahtevkov, kar znese okoli 690 zahtevkov na sekundo, so še pojasnili na DVK.
Nezaupnica vladi?
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je po današnji seji izvršnega odbora in sveta stranke v izjavi za medije ocenil, da izenačitev pravic istospolnih partnerskih skupnosti ne bi smela biti tema referenduma, saj večina ne more odločati o pravicah manjšine. Je pa referendum po njegovih besedah pokazal, da "Slovenija ni tako svobodoljubna in liberalna, kot smo mislili, ampak je lahko zelo konzervativna". Sam se, kot pravi, tega boji, zlasti glede na trende v Evropi, ko se vse pomika v radikalizacijo. "Referendumska tema je ponovno samo razdelila slovensko javnost, kar pa ni dobro," je še dodal.
Prepričan je tudi, da takšna rešitev, kot jo je predvideval zavrnjeni zakon, potrebuje svoj čas. Meni, da gre razvoj v smer in da bo dozorel čas, ko bo tudi slovenska javnost sprejela rešitve, ki jih je predvideval zakon.
Izid referenduma tudi ne pomeni nezaupnice vladi, pravi Erjavec in dodaja, da ima ta stabilen mandat, ne glede na javnomnenjske ankete. Do konca mandata vlada je še daleč in stvari se bodo po njegovih besedah še zelo spreminjale, zlasti zato, ker se spreminja mednarodno okolje in se soočamo z varnostno krizo. To so elementi, ki bodo vplivali na volilno telo, pravi Erjavec, ki predčasnih volitev ne pričakuje.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je dejala, da je treba odločitev ljudstva spoštovati. Kot je napovedala, pa se kot vladna koalicija zavedajo odgovornosti, ki jo imajo, in bodo potrebo po izenačitvi pravic naslavljali še naprej.
"Osebno upam in želim, da nedeljski rezultat v nobenem primeru ne bo spremenil novih oblik partnerstev in medsebojnih odnosov. Žal bo še vedno ostala situacija, ko bodo ti odnosi drugorazredni in neenaki v primerjavi z določenimi drugimi odnosi, vendar ob tej priložnosti zagotavljam, da bomo v naši stranki in poslanski skupini še naprej posebno skrb in intenzivno pozornost namenjali enakosti, enakim pravicam in skrbi za družbene manjšine," je napovedala.
Dodala je, da je treba sedaj narediti temeljni premislek: "Mi se kot vladna koalicija zavedamo odgovornosti, ki je na naši strani. Vsekakor bomo to problematiko in potrebo po izenačitvi pravic naslavljali skozi naše delovanje še naprej".
Kopač Mrakova: Ne čutim se odgovorne za padec novele na referendumu
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pravi, da se ne čuti odgovorne za padec novele zakona o zakonski zvezi na nedeljskem referendumu. Spomnila je, da je novelo predlagala opozicijska ZL, vlada ji ni nasprotovala, v DZ pa je dobila širšo podporo koalicije. "V tem pogledu se res ne čutim odgovorne," je dejala.
"Glede na strahove, ki obstajajo glede posvojitve otrok, je novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bila na referendumu zavrnjena, verjetno korak preveč," je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova dejala novinarjem v Ljubljani pred posvetom o medgeneracijskih skupnostnih centrih.
Ob vprašanju, ali bo ministrstvo posredovalo v vladno obravnavo predlog zakona o partnerski skupnosti, ki ga je lani že poslalo v javno razpravo, pravi, da je o tem treba doseči širše soglasje. "Zdi se mi, da je treba o tej temi res doseči širše družbeno soglasje, torej da stvari dorečemo skupaj in izpeljemo tako, kot je prav za vse," je dejala.
Meni, da je treba zdaj pogledati, ali obstaja širša politična volja za sprejetje zakona o partnerski skupnosti, ki ga je ministrstvo za delo že usklajevalo s predstavniki različnih strani.
Predlog zakona o partnerski skupnosti je pomenil izenačitev zakonske zveze in partnerske skupnosti v vseh elementih razen pri posvojitvah, je spomnila. Pri posvojitvah pa bi po njenih besedah ostala veljavna ureditev, ko je mogoča delna posvojitev. "Že danes je v Sloveniji več kot 15 otrok posvojenih v istospolne partnerske skupnosti," je pojasnila.
Z uveljavitvijo novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se po njenih besedah tako ne bi zgodilo nič bistveno drugačnega. "Vendar pa so volivke in volivci povedali, da se s tako interpretacijo ne strinjajo," je dejala. Spomnila je še, da niti sama osebno niti vlada v referendumski kampanji ni sodelovala in zato zelo težko sodi o sami kampanji.
V DZ že predlog zakona o partnerski zvezi
Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer je danes v parlamentarni postopek vložil predlog zakona o partnerski zvezi. "Na poti k enakopravnosti ne smemo obstati niti za en dan. Čas je za korak naprej: Sloveniji ponujam zakon o partnerski zvezi, novo priložnost," je ob tem zapisal na Twitterju.
Iz spletnega portala državnega zbora izhaja, da je bil zakon danes že vložen, a njegova vsebina zaenkrat še ni dostopna. Möderndorfer pa je napovedal, da bo zakonske rešitve predstavil v torek.
Poslanec je tako zakon vložil le dan po referendumu, na katerem je večina zavrnila novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bi spremenila definicijo zakonske zveze. Sklenili bi jo lahko tudi istospolni pari, ki bi s tem dobili vse dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, prav tako bi se na enak način kot raznospolne obravnavale tudi istospolne zunajzakonske skupnosti.
Ker aktualni zakon o referendumu in ljudski iniciativi vsebuje določbo, da eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, pa se postavlja vprašanje omejitev vsebin, ki jih bodo lahko urejali novi predlogi za ureditev pravic istospolnih.
Direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar je pojasnila, da naj se leto dni ne bi spreminjali definicija zakonske zveze in tudi pravica do posvojitve otrok. Ta namreč neposredno izhaja iz definicije partnerske skupnosti. Izvedene pravice, kot so dedovanje, zdravstveno zavarovanje, pričanje pred sodiščem itd., pa bi lahko bile po njenih besedah predmet noveliranja.
Ob tem je spomnila, da je bila ob zadnji spremembi ustave iz nje črtana tudi določba o enoletni prepovedi sprejemanja zakonodaje, ki je bila predmet referenduma.
'Bolj ko ljudje živijo v bedi, bolj se oprijemajo tradicionalnih vrednot'
Pojem družine, ki ga poznamo šele od industrializacije naprej, je ideološko zelo obremenjen pojem, pravi sociologinja Vesna Leskošek. Razlika med tistim, kar naj bi bilo, in tistim, kar dejansko je, je velika. Kar si ljudje predstavljajo pod pojmom družina, nima nič skupnega s tem, kako vsak dan v teh družinah zares živijo, pravi.
Prav tu je po mnenju sociologinje treba iskati odgovor na vprašanje, zakaj so volivci na nedeljskem referendumu zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Volivci se na referendumu namreč niso odločali o družini, ampak med drugim o tem, kateremu političnemu polu pripadajo, je dodala dekanja fakultete za socialno delo v Ljubljani.
"V odločitvi posameznika za ali proti se odražajo njegova širša prepričanja, niti najmanj pa ne to, kaj volivec v zasebnem življenju zares misli o svoji družini," je pojasnila. "Izkušnje volivca iz njegovega osebnega življenja pri vrednotnem opredeljevanju nič ne pomenijo," je dodala.
Izid referenduma je po njenih besedah ločen od življenja, ki ga ljudje dejansko živijo. Po statističnih podatkih je namreč vsaka sedma družina v Sloveniji zunajzakonska skupnost, med družinami z otroki, starimi do šest let, pa vsaka tretja.
Na referendumu se je po njenem mnenju sicer mogoče izrekati o tehničnih vprašanjih, nikakor pa ne o tako kompleksnih, kot je bilo tokrat. "Nekdo, ki sicer z lahkoto obkroži proti, niti ne razume, kako bo to vplivalo na dejansko življenje nekoga drugega," je dejala.
Opozarja tudi na različna mnenja v večjih občinah in zunaj njih. "V Sloveniji je ruralno skoraj vse, kar je zunaj meja večjih občin. Z oddaljenostjo od teh se začne izgubljati kozmopolitska širina ljudi," je dejala.
Po njenem pojasnilu je v Sloveniji delež zunajzakonskih zvez in samskih staršev sicer zelo visok in so razporejeni po celotni državi. Tudi registrirane istospolne partnerske skupnosti so povsod. Vendar pa je tistih z otroki več v zahodni kohezijski regiji kot pa v vzhodni.
Kot ugotavlja, so prebivalci vzhodne kohezijske regije bolj tradicionalni. Zagotovo je to po njeni oceni povezano tudi s stopnjo izobrazbe ter premoženjskim in socialnim položajem. "Bolj ko ljudje živijo v bedi, bolj se oprijemajo tradicionalnih vrednot," je dejala.
KOMENTARJI (1870)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.