Še vedno odmeva, da je nekdo v noči na sredo na gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani odvrgel svinjske glave in kozarce s krvjo.
Nujno spoštovanje in obsojanje nasilja
Po prepričanju muftija Nedžada Grabusa je nujno medsebojno spoštovanje, pa tudi obsojanje vsakršnega nasilja, ne glede na to, kdo ga je storil. "Popolnoma napačno je pripisovati ekstremizem izključno samo eni kulturi ali veri... Kjer se začne sovraštvo, ne moremo govoriti o svobodi govora," je dejal na današnjem simpoziju v Mariboru.
Grabus je v svojem nagovoru ovrgel nekatere stereotipe glede muslimanov in med drugim poudaril, da ne držijo teze, da islam ne sprejema drugačnih pogledov in kultur ali pa da upravičuje nasilje. "Islam ne pozna diskriminacije na rasni, verski, jezikovni ali narodnostni osnovi. Obstajajo pa muslimani, ki diskriminirajo druge. Muslimani so človeška bitja, ne angeli. Ali ravnajo pravilno, ko to počnejo? Seveda ne," je povedal na mednarodnem znanstvenem simpoziju Sožitje med kulturami - poti do medkulturnega dialoga, ki ga je danes na mariborski filozofski fakulteti priredil Center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike.
V Sloveniji se lahko po muftijevih besedah pohvalimo "z mirnim sožitjem in moderno skupnostjo muslimanov, ki je sestavni del slovenske družbe". "To je treba razvijati in negovati, da se ta nivo spoštovanja ohrani in razvija. V kriznih časih se krepijo ekstremisti, zato je nujno ustrezno reagirati in zaustaviti porast nestrpnosti," je dejal in izrazil upanje, da se takšni dogodki, kot je bil sredin s svinjskimi glavami na gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani, ne ponovijo.
"Govoriti moramo o tem, da v demokratični družbi obstajajo različna verovanja, različna mnenja, a vsi moramo spoštovati zakone. Razumem, da določeni krogi mislijo, da so samo muslimani krivi za vse, kar se dogaja v svetu, a takšni pogledi nestrpnežev ne bodo pripeljali do medsebojnega spoštovanja. Tudi mi kot islamska skupnost vedno obsojamo vsa slaba početja, ki jih naredijo muslimani, ampak pričakujemo od širše družbe, da razume, da ima tudi svoboda govora določene meje. Kjer se začne sovraštvo, ne moremo govoriti o svobodi govora," je dejal.
Zbrane na simpoziju sta nagovorila tudi upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres in evangeličanski škof Geza Filo. Tudi krščanska vera po njunih besedah uči ljudi spoštovanja drugih kultur in religij. "Četudi je različnost kultur, kot vsaka druga različnost med ljudmi, lahko izvor napetosti, ki lahko dobijo včasih rušilne in tragične razsežnosti, nas vse ta različnost tudi bogati. Na nas je, da izberemo eno od teh dveh možnih poti," je dejal Stres.
Medsebojno spoštovanje po njegovem prepričanju ne pomeni le brezbrižnost ali strpnost do drugega. "Spoštovanje zahteva več. Vzbuja vedoželjnost in željo po spoznanju. Napetosti med pripadniki različnih kultur so v veliki meri posledica predsodkov, predsodki pa so posledica nepoznavanja," je dejal Stres. Spoštovanje je lahko po njegovih besedah uspešno le, če je obojestransko in če spoštuje človekove pravice.
Tudi evangeličanski škof Filo je poudaril, da sožitja ni mogoče doseči, če se zviška gleda na drugačnega od sebe. "Če hočemo v naši družbi ustvariti humano življenje in sami pri sebi napredovati v človečnosti, je nujno, da vzpostavimo med seboj pravo sožitje. To pomeni, da drug drugega sprejemamo odprto, brez zadržkov, v njegovi drugačnosti, v njegovi enkratnosti, in da ga kot takega tudi zavarujemo in v družbi omogočamo," je dejal. "To je nujno, če hoče človeštvo v današnjih razmerah preživeti."
Nesprejemljvo
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je onečaščenje prostora označila kot nesprejemljivo. Prepričani so, da bi morali pristojni državni organi v tem in drugih podobnih primerih takšna dejanja preprečevati.
Kot so zapisali, se v komisiji zavzemajo za versko svobodo in mirno sobivanje z vsemi verskimi skupnostmi v Sloveniji, zato zavračajo "vse oblike širjenja predsodkov, sovražnega govora in dejanj, ki so usmerjena proti delovanju verskih skupnosti".
Tudi državljane, nevladne organizacije in medije pozivajo, naj se zavzemajo za spoštljiv dialog z vsemi verskimi skupnostmi ter za spoštovanje vseh ljudi in družbenih skupin.
Onečaščenje prostora za džamijo so v skupni izjavi ostro obsodili tudi Judovski kulturni center, Mini teater in Festival strpnosti v Ljubljani ter ga označili kot napad na vse manjšine in verske skupnosti v Sloveniji. Poudarili so potrebo po ničelni toleranci do takšnih dejanj, še posebej v trenutnih razmerah, "ko bi neobsojanje tovrstnih dejanj lahko vzpodbudilo nova sovraštva in nestrpne dogodke med prebivalci glavnega mesta".
Izrazili so solidarnost z Islamsko skupnostjo v Sloveniji ter izrazili pričakovanje, da bodo odgovorni storilce našli in jih kaznovali.
Obsodba dejanja, ki spodbuja nestrpnost
Ta skrunitev po mnenju stranke ZL spada "med najhujše oblike sovražnega delovanja, ki v že tako napete družbene in politične odnose vnaša še dodatni nemir in strah".
V ZL so ob tem ostro obsodili "vsakršno dejanje, ki spodbuja nestrpnost do drugih in drugačnih, pa naj so to narodnostne, verske, kulturne, spolne ali katere koli manjšine". Obenem so opozorili na slabe zakonodajne rešitve, ki ne omogočajo učinkovitega pregona in sankcioniranja spodbujanja nestrpnosti in uporabe sovražnega govora.
Kot so spomnili, so vlado že večkrat pozvali, naj pripravi ustrezne podlage, ki bodo organom pregona omogočile učinkovit pregon tovrstnih nedopustnih dejanj, sodiščem pa njihovo učinkovito sankcioniranje. Ob tem tudi po mnenju ZL ne gre spregledati vloge nekaterih medijev, ki "z zaničevanjem manjšin in spodbujanjem sovražnosti proti njim širijo nestrpnost".
V združenju novinarjev zavračajo obtožbe
Tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) zavračajo tovrstno žaljenje verskih čustev, obenem pa zavračajo tudi pritiske Islamske skupnosti v Sloveniji nad mediji, ki pišejo kritično o šeriatskemu pravu in financiranju gradnje džamije v Ljubljani.
Tudi v Islamski skupnosti v Sloveniji so namreč v sredo po dogodku pojasnili, da "kombinacija neizobraženosti posameznih novinarjev in sovražnikov, ki ustvarjajo novice in s svojim poročanjem zbujajo strah pri ljudeh, razvija kulturo strahu in nespoštovanja".
"Novinarjem ustava zagotavlja pravico svobodno razmišljati in o tem pisati. Nesprejemljivo je, da se kdo spotika ob novinarja, ki ima pomisleke in vprašanja, če gradnjo mošeje v Sloveniji financira tuja država, v kateri vlada šeriatsko pravo," so ob tem pojasnili v ZNP.
Kot so navedli, imamo v Sloveniji po ustavi zagotovljeno svobodo tiska, ta svoboda ni omejena niti, kadar gre za poročanje o delovanju verskih skupnosti. "Če ne bi bilo tako, potem mediji ne bi mogli kritično pisati tudi o delovanju Katoliške cerkve," so pojasnili.
ZNP še poziva policijo, da ob morebitnih grožnjah z obračunom z novinarji, ki bi si drznili kritično poročati, ukrepa in zavaruje varnost ljudi in z ustavo zajamčene človekove pravice in svoboščine.
Hkrati so v ZNP zavrnili žaljenje verskih čustev, kot se je zgodilo v sredo, in obsodili vsako obliko verske nestrpnosti v obe smeri. "Zavzemamo se za svobodo govora, da tudi tisti, s katerimi se ne strinjamo, svobodno povedo svoje mnenje," so navedli.
