Bi psa, ki je enkrat že napadel, spustili blizu otroka?

Po nedavnih napadih psov, o katerih smo poročali, in nasvetih, kako reagirati, če pes napade vas ali vašega psa, se postavlja tudi vprašanje, kaj storiti z agresivnimi psi? Je psa, ki napade drugega psa ali celo človeka, možno spremeniti, prevzgojiti? Mu lahko še kdaj zaupamo, v njegovo družbo spustimo otroka?

Ko pes ugrizne prvič, če je ta ugriz prijavljen, ga Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) uvrsti na seznam psov s statusom nevaren. Teh imamo v Sloveniji trenutno okoli 1950. Če ugrizne še drugič, pa mora na obvezno prevzgojo. Alenka Klemenčič je edina pri nas, ki ima licenco UVHVVR, da lahko to opravlja. Ona je tista, ki pregleda psa, nato pa se odloči, ali se ga da prevzgojiti ali pa bi bilo zanj bolje, da se ga evtanazira.

'Včasih se moram postaviti v vlogo boga'

"Če lastnik psa zaradi agresije oz. vedenja, ki je nevarno in moteče, noče več, pri meni pridobi ustrezno mnenje, ali je evtanazija upravičena ali ne, saj zdravega psa po zakonu ne smeš usmrtiti. Če ocenim, da prevzgoja ni možna, izdam pozitivno mnenje za evtanazijo. Včasih se moram res postavljati v vlogo boga, ko odločam o tem, ali bo pes preživel ali ne," nam je povedala Alenka.

Prevzgoja po njenih besedah ne pride v poštev pri zelo starih psih ali pri psih, ki se jih domači tako bojijo, da si ne upajo fizično poseči v njih, ker jih pes ugrizne nazaj. "Če ni v hiši nikogar, ki bi se psu lahko fizično uprl, je prevzgojo težko delati. Imela sem primer, ko je domači pes ugriznil domače ljudi – babico in očeta, ter renčal na vse ostale. Ko so dobili dojenčka, si sin z njim ni upal več priti domov. Ko sem videla psa, sem ocenila, da je res tempirana bomba. Imel je čez 80 kg, ni bilo človeka na svetu, ki bi ga lahko zadržal, in ni dovolil več nobenega posega vase. Takrat sem izdala pozitivno mnenje za evtanazijo," je opisala.

Takoj zatem doda še drug primer, ko je nek pes ugriznil kar 21-krat, a niti eden od teh ugrizov ni bil prijavljen. "Šele, ko je pes ugriznil lastnikovo lastno hčerko, je imel končno tega dovolj. Kako naj prevzgojim takega psa? Lastnik ga noče več, naj ga dam v zavetišče in odgovornost zanj prevalim na nekoga drugega, hkrati pa imamo v zavetiščih toliko psov, ki so vredu?" sprašuje. Se pa pogosto zgodi, še pravi, da je pes, ki je agresiven, že v taki psihični agoniji zaradi vsega tega, da je za njega bolje, da se ga reši vseh muk.

'Lastnik je tisti, ki se mora spremeniti, pes mu bo sledil'

Če pa Klemenčičeva oceni, da je psa mogoče prevzgojiti, steče postopek, med katerim je treba zelo veliko delati na psihologiji lastnika, ne psa, saj če spremeni njegovo mišljenje in vedenje, bo pes temu sledil.

"Lastnik je tisti, ki mora spremeniti način življenja in miselnost do psa. Psa lahko spremenimo samo, če spremenimo sami sebe. V smislu, da se umirimo, da spremenimo čustveno navezanost na psa in smo dosledni, saj bo pes le tako točno vedel, kaj mora narediti. Če mi naredimo mala odstopanja, bo pes naredil velika. Lastnik mora začeti delovati skoraj mehansko – ne v smislu uporabe sile, ampak v smislu uporabe čustev. Na pse namreč prenašamo svoja čustva in če jim dovolimo vse, oni to izkoriščajo in delajo, kar hočejo," pojasnjuje.

Prevzgoja poteka najprej individualno in brez motečih elementov – takih imajo šest do sedem srečanj – nato gresta lastnik in pes v skupino. "Vsako težavo, ki jo pes ima, pa naj bo to vlečenje ali grizenje, je najprej treba reševati individualno. Psa naučimo vse na novo – od tega, kako mora hoditi, do tega, kako se mora v določeni situaciji vesti." Osnova je, da se pes odzove na svoje ime vedno in povsod. Ko je zmožen biti brez motečih elementov skoncentriran na vodnika, se postopoma dodaja moteče elemente. "Vse skupaj poteka zelo etapno, korak za korakom psu dodajamo zadeve, zato, da ko pride do tja, kjer je imel problem in se ni znal obnašati, že na osnovi prejšnjih naučenih stvari točno ve, kako mora reagirati," pravi Klemenčičeva. "Najhuje je, ko daš agresivnega psa med druge pse, ker se ne more umiriti in skoncentrirati, lastnik je živčen in nikamor ne pridemo. Zato jaz vedno vse začnem individualno in če se le da, končam v skupini. Ker ni cilj v tem, da se pes zna lepo obnašati, ko je sam, pač pa, ko je v interakciji z drugimi," pravi.

Večje spremembe se pokažejo že v mesecu dni

Koliko časa traja prevzgoja, je odvisno od psa do psa. Veliki premiki se pokažejo že v roku enega meseca. Tisti, ki z Alenko delajo intenzivno in so dvakrat na teden v šoli, imajo v štirih mesecih povsem drugega psa, pravi.

Starost, razen če je pes že zelo star, ne igra velike vloge, pravi. "Kuža zelo hitro sprejme nov način vedenja. Vsi psi, ki imajo probleme z vedenjem, jih imajo zato, ker so bili nedosledno vzgojeni in so si vedenje prilagodili tako, kot jim je po pasje logično. Ko jim povemo, kaj morajo delati, si po eni strani oddahnejo, ker končno vedo, kaj morajo delati." Najstarejši pes, ki ga je Alenka dobila v prevzgojo, je bil star 11 let, v povprečju pa so psi stari med šest in osem let.

Največ dela ima z majhnimi, družinskimi psi in ne 'nevarnimi' pasmami

Ker se Klemenčičeva ukvarja tudi z neuradno prevzgojo psov, torej tisto, za katero se lastniki odločijo prostovoljno, pravi, da ima dejansko največ problemov z majhnimi, družinskimi psi, ki se radi 'repenčijo' in grizejo. "V šoli sem imela na primer tudi čivavo, ki je bila smrtno nevarna – ne odraslim, pač pa otrokom, ker jim je skakala naravnost v glavo. Pa zaradi tega ne morem reči, da so čivave nevarne," je povedala.

Po njenih besedah nevarne pasme psov sploh ne obstajajo. "Psi, ki veljajo za t.i. nevarne, znajo biti v normalnih rokah fantastični, je pa problem, da si jih ljudje nabavijo in jih potem ne jemljejo resno in jih ne vzgajajo," pojasnjuje.

Na vprašanje, ali se ji je kdaj zgodilo, da je prevzgojen pes spet ugriznil, odgovarja, da ne. Tak pes je po njenih besedah lahko v prisotnosti otrok in drugih psov spuščen in brez nagobčnika, le lastnik ga mora imeti pod stalnim nadzorom. "Tisti, ki zdržijo pri meni prevzgojo, imajo 100-odstotno garancijo, da pes ne bo nikomur več nič naredil. Ker sem brezkompromisna, ogromno delam na psihologiji ljudi in ne psov, ker če ne spremenim mišljenja ljudi, bo tudi pes ostal isti," je zaključila.