Previdno: Zaradi klopov v komi pet oseb

Zdravniki in različni strokovnjaki ljudi opozarjajo, naj bodo še posebej previdni. Hrvaški mediji poročajo, da so v samo nekaj dneh klopi povzročili okužbo z nevarnimi boleznimi. Pet oseb se zaradi  klopnega meningitisa zdravi na kliniki za infekcijske bolezni.

Z ugrizom okuženega klopa pridejo v kožo bakterije, imenovane borelije. Borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, zato je pomembno, da jo pravočasno prepoznamo. Z doziranjem ustreznih antibiotikov je popolnoma ozdravljiva. Cepiva ni, edina zaščita pred klopi so prav preventivni ukrepi. Če zdravljenje ni pravočasno, pride v poznejšem poteku bolezni do resnih zdravstvenih posledic.

Izpoved članice žirije spektakla Slovenija ima talent Lucienne Lončina o nevarnostih ugriza klopa.

Bolniki v resnem zdravstvenem stanju

Pet bolnikov je po ugrizu padlo v komo, zdravniška diagnoza pa ni ravno obetavna, saj so štirje v življenjski nevarnosti. Direktor klinike Antun Beus je dejal, da so pred desetimi dnevi v oskrbo prejeli tudi 51-letnika iz Osijeka in 60-letnika iz Karlovca. Zdravstveno stanje obeh se je malce izboljšalo, vendar je njuno življenje še vedno ogroženo, poroča Večernji list.

Beus poudarja, da so v ponedeljek sprejeli tudi pacienta, ki mu je klop povzročil močno paralizo lica. Pri bolnikih je ugriz klopa povzročil najprej poškodbo možganske ovojnice in kasneje tudi onemogočil dihanje. Večina ljudi ima po navadi samo visoko telesno temperaturo, ki pa predstavlja prvo fazo bolezni, ko virus borelije prodre v kri. V samo 10 odstotkih primerov se virus razširi na možgane, je še dejal Beus.

Poudaril je še, da takšne simptome, kot je paraliza lica ali zgornjega dela prsi, še niso videli. Vprašanje pa je, če si bodo bolniki sploh lahko opomogli. Pomiril pa je tudi prebivalce Zagreba, saj so okuženi klopi samo na omejenih območjih okoli glavnega mesta, v okolici kraja Sljeme.

Slovenija med najbolj ogroženimi območji

V Sloveniji sta najbolj znani bolezni, ki ju prenašajo klopi, limska borelioza in klopni meningoencefalitis. Pred klopnim meningoencefalitisom je na voljo učinkovito cepivo. Cepljenje je smiselno za vse, ki se radi zadržujejo v naravi. Cepljenje je samoplačniško, primerno pa je za otroke od enega leta dalje. Osnovno cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov, vsi nadaljnji poživitveni odmerki pa sledijo na tri oziroma pet let.

Srednja Evropa oziroma Slovenija je najbolj ogrožena z okuženimi klopi, poudarja profesorica na Biotehniški fakulteti Maja Jurc. “Ugotavljajo, da je območje, kjer se pojavljajo okuženi klopi z borelijo, celotno območje Slovenije, in to do nadmorske višine 1000 metrov. Najbolj pogosto se okužimo z ličinkami (klopov), ker jih ne vidimo. Ko so prisesane, začnejo prenos borelije v telo. Ne opazimo jih en teden ali deset dni, dokler je okužba razširjena po telesu,” je še za oddajo Preverjeno opozorila Jurčeva.

“Lahko pride do prizadetosti živčevja, prizadetosti srca, kasneje pa tudi do prizadetosti sklepov,” še meni zdravnik Franc Strle. Še resnejše zdravstvene težave pa lahko povzroči klopni meningitis. “Za meningitis imamo podatke, da so nekatera območja bolj okužena, na primer Kamniška Bistrica,” poudarja Jurceva.

Lansko leto je za to boleznijo zbolelo 300 ljudi. Simptomi so hud glavobol, bruhanje in tresavica. Strle še poudarja, da se bolniki sicer pozdravijo, vendar posledice bolezni še dolgo časa čutijo. Proti meningitisu je zelo uspešno cepivo, v Sloveniji pa se cepi med 5 in 10 odstotkov ljudi. V Avstriji, ki je enako ogrožena kot Slovenija, se cepi 70 odstotkov ljudi.

V Sloveniji je bilo na primer leta 2008 5160 primerov borelioze, kar je bilo 35 odstotkov več kot v letu 2007. V epidemiološki sliki se je celjska regija glede na obolevnost uvrstila na tretje mesto po številu na novo odkritih primerov, za kranjsko in novogoriško regijo.

Kje lahko najdemo klope?

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) Borelio burgdorferi, med sesanjem vbrizga v kožo gostitelja s slino tudi povzročitelja bolezni, opozarjajo na strani IVZ.

Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj – asimptomatsko. Le osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo. To so osebe, ki so bolezen prebolele ali pa je potekala okužba brez vidnih bolezenskih znakov, kar se lahko ugotovi s krvno preiskavo.

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.