Od sredine aprila pa vse do 20. junija so po slovenskih šolah preverjali, ali sta sadje in zelenjava, ki ju v roke dobijo otroci, primerna in tudi pravilno označena. Po temeljitem pregledu hrane na 37 šolah in vrtcih na širšem območju Murske sobote, Maribora, Kopra in Nove Gorice so ugotovili, da je odstotek nepravilno označene hrane enostavno prevelik.
V omenjenih ustanovah je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opravila 205 pregledov različnih vrst svežega sadja in zelenjave. Kot so sporočili, je daleč največ neskladij pri melonah, saj jih več kot 66 odstotkov ni primerno označenih. Neustrezno so označene tudi hruške, in sicer so nepravilnosti zaznali pri več kot 60 odstotkih pregledanih hrušk. Z 28,6 odstotka sledijo jabolka in z 25 odstotki grozdje. Kar se sadja tiče, je največ zavajanja pri melonah (66,2 odstotka), sledijo pomaranče (25 odstotkov), jabolka in hruške (20 odstotkov).
Našim malčkom ves čas govorimo, da morajo jesti zelenjavo, saj da je zdrava, a tudi pri tej so v šolah in vrtcih pogosto zavedeni. Nepravilno je bilo označenih kar polovica pregledanih paprik, 22,2 odstotka korenja, 20 odstotkov paradižnika in 18 odstotkov krompirja. Največ zavajanja je pri zelju (33,3 odstotka), poru (33,3 odstotka), čebuli (23,5 odstotka), korenju (22 odstotkov), paradižniku (20 odstotkov) in krompirju (18,2 odstotka).
V okviru preverjanja označevanja so napake našli pri 24 primerih sadja in 14 primerih zelenjave. V šestih primerih hrana oznak sploh ni imela, v 11 primerih so bile te v tujem jeziku, v štirih primerih je bila na embalaži navedena napačna oznaka, v dveh primerih ni bilo navedenega lota, v petih ni bilo navedenega kakovostnega razreda, v enakem številu primerov pa ni bilo navedenih velikosti.
Kot so sporočili pristojni, so pri 205 izvedenih pregledih neskladnost odkrili le v dveh primerih, in sicer je bila enkrat ugotovljena manjša velikost jabolk od predpisane za označen standard, ter enkrat prezrelost banan. Drugače je bilo s poreklom in sledljivostjo. Tukaj so ugotovili neskladnost v 30 primerih oziroma 14,6 odstotkih primerov.
In kakšne so zagrožene kazni?
Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki da v promet kmetijski pridelek ali živilo, ki ni v skladno s predpisanimi zahtevami ali ni označeno v skladu s predpisi. Z globo od 800 do 5.000 eurov se za isti prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, oziroma z globo od 200 do 1.000 eurov se za isti prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 200 do 1.000 eurov se za omenjen prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Za ta prekršek se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
Tako uprava, kot tudi vrtci in šole bodo morali bolje paziti
Po rezulatih preverjanj iz uprave sporočajo, da velik odstotek nepravilno označenega sadja in zelenjave zahteva več nadzora pristojne državne institucije na eni strani, na drugi strani pa tudi večjo pozornost odgovornih za šolsko in vrtčevsko prehrano v ustanovah, tudi zato, ker poteka nabava sadja in zelenjave preko javnih razpisov in jasnih kriterijih za izbor dobaviteljev.
Šolska prehrana po mnenju Pikala in Židana pomembna z vseh vidikov
Sicer pa sta o šolski prehrani danes govorila tudi pristojna ministra. Minister za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, Jernej Pikalo je vesel, da ima Slovenija kot ena izmed redkih držav zelo dobro organizirano šolsko prehrano, ki je tudi zakonsko urejena. Če se je še pred desetimi leti za kosilo prijavilo okoli 40.000 učencev, se je ta številka letos povzpela na kar 112.000. predvsem zahvaljujoč naporom več ministrstev in vseh, ki v organizaciji šolske prehrane sodelujejo, je dejal.
"Naš cilj je, da imajo vsi, ki to želijo, organizirano šolsko prehrano," pravi in dodaja, da je za letošnje leto za šolsko prehrano namenjenih 30 milijonov evrov, kar je največ denarja v zadnjih šestih letih. Vsako leto se v slovenskem šolskem sistemu po ministrovih besedah nabavi za 105 milijonov evrov živil, na dan pa se v osnovnih in srednjih šolah pripravi kar 630.000 obrokov.
Kmetijski minister, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan pa je povedal, da je gibanje o uporabi lokalne hrane v slovenskem šolskem sistemu dobilo največjega zaveznika. Spomnil je na začetke "zgodbe slovenske lokalne hrane", ki pred leti niso bili najbolje razumljeni. A so danes s projektom lokalne hrane prišli tako daleč, da šolarjem omogočajo ne samo lokalno hrano, ampak tudi zelo kakovostno, kar je po mnenju Židana najpomembnejše.
Napovedal je, da bo 28. julija na vladnem in EU portalu dostopna dokumentacija vzorčnih projektov s tega področja in poudaril, da izkušnje dosedanjih politik in programov o hrani, prehrani, prehranjevanju, kmetijstvu, izobraževanju kažejo, da so uspešni le celostni pristopi z vključevanjem in dobrim sodelovanjem različnih sektorjev. Kot primere dobrega sodelovanja je omenil projekta tradicionalni slovenski zajtrk jeseni in dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo 21. novembra. Tadeja Kvas Majer z Židanovega ministrstva pa je kot primera dobre prakse navedla tudi shemi šolskega sadja in šolskega mleka, ki se pri nas izvajata že peto leto.
Prva shema se je prijela zelo dobro, saj jo izvaja že 90 odstotkov šol, v drugo pa je vključenih le šest šol in jo bodo zaradi tega še prilagajali.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.