Slovenija

Pretoki rek se bodo zmanjševali

Ljubljana, 11. 12. 2010 09.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Reka Krka v svojem spodnjem toku in reka Ljubljanica na Ljubljanskem barju še poplavljata, a pretoka rek se zmanjšujeta. Popolna zapora še naprej velja za cesto Col–Ajdovščina, kjer se je sprožil plaz.

Reka Krka v svojem spodnjem toku in reka Ljubljanica na Ljubljanskem barju še poplavljata, a pretoka teh rek se zmanjšujeta, so sporočili iz Agencije za okolje (Arso). V naslednjih dneh se bodo pretoki vseh rek po Sloveniji zmanjševali.

Poplave na Ljubljanskem barju in v spodnjem toku reke Krke se bodo predvidoma zadržale še nekaj dni. Kraška polja bodo še poplavljena, so še dodali.

Po podatkih prometnoinformacijskega centra so zaradi poplav zaprte naslednje ceste: Smednik–Zameško–Kostanjevica na Krki pri Malencah, Rakov Škocjan–Podskrajnik, obvoz je urejen, ter Planina–Laze.

Decembrske poplave na Ljubljanskem barju
Decembrske poplave na Ljubljanskem barju FOTO: Miro Majcen

Zaradi plazu zapora ceste

Popolna zapora še naprej velja za cesto Col–Ajdovščina, kjer se je sprožil plaz. Obvoz je urejen na relaciji Godovič–Kalce–Postojna–Razdrto–Vipava.

Cesto so morali zaradi skoraj trimetrskih premikov plazu zapreti že v četrtek, prebivalci območja Gore pa so ostali brez zadnje cestne povezave z Vipavsko dolino, po kateri se je dnevno peljalo več kot 3000 vozil. Plaz se je začel premikati v torek, dan kasneje so premiki plazine že poškodovali cesto, zato je bil promet mogoč le po enem pasu ter zgolj za osebna vozila. V noči na četrtek pa so bili premiki plazine zelo intenzivni in so dvignili cestišče, zato so jo morali zapreti za ves promet. Plaz se je sprožil približno 100 metrov nad regionalno cesto, dolg je okoli 300 metrov – sega do tretjega ovinka lokalne ceste proti Vrhpolju, ki je prav tako hudo poškodovana in zaprta za ves promet. Širina plazine je okoli 200 metrov, globina pa 15 metrov, plaz se še vedno premika.

Težave na Ajdovskem pa povzroča tudi plaz Stogovce nad Lokavcem, ki je že pred nekaj časa odnesel del ceste proti Predmeji, zaradi razmočenega terena pa se je zdaj še razširil za okoli 200 metrov v smeri proti Skukovim koritom. Vendar trenutno pretočnost Lokavščka ni ogrožena.

Več o prometu.

Suho vreme in zimske temperature

Padavin sicer v prihodnjih dneh ne pričakujemo. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne bo ponekod pihal zahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem okoli 9 stopinj Celzija. Jutri bo precej jasno. Ponekod po nižinah, lahko pa tudi ob morju, bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in suho vreme. Na Primorskem bo popoldne zapihala šibka do zmerna burja. V torek bo precej jasno z zimskimi temperaturami.

Več o vremenu.
 

SORODNI ČLANKI

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

JanezNovakJohn
11. 12. 2010 17.38
korintos11 Če bi samo z smetmi zamašili vodotoke. Bog nam pomagaj. Kaj pa jarki, ki smo jih stoletje kopali po Ljubljanskem barju. Kaj pa vodne skupnosti ki jih ni več. Zavarovalnine so posledica in ne vzrok poplav. Hudourniki in vodotoki so imeli svoja naravna izlivna področja, ki smo jih zasuli ali pozidali, reke pa regulirali laično, brez izlivnih rezervoarjev. Človek bi rekel: " nestrokovna šlamparija"
korintos1
11. 12. 2010 13.57
Janez Nivak John: Eni imajo 4 avte na dvorišču zavarovane, samo hiše ne. Država ni krava muzara. A država meče smeti v jarke in jih zasipava. Ne. To mi delamo.
JanezNovakJohn
11. 12. 2010 11.38
Slovenska vlada je definitivno kriva za velik del škode ob poplavah. Razspustila je okoljske vodne skupnosti, ki so skrbele za čiščenje jarkov, ki jih je uvedla Marija Terezija in so služili odvodnjavanju Ljubljanskega barja. Zadnjih 19 let država ne vzdržuje barjanskih jarkov in slabo čisti vodotoke. Država je popolnoma razsuta po vprašanju KOMUNIKACIJE IN PRISTOJNOSTI med okoljskim kmetijskim, gospodarskim, energetskim... In še kakim ministerstvom. Kopirali smo Evropsko zakonodajo, organiziranost, število in pristojnost ministerstev pa ne. Zakonodaja govori eno, ministerstva so druga zgodba. Pomoči poplavljencem tako ali tako ni. Država je odpovedala, zavarovalnice pa so profitne firme in njihov sistem deluje tako, da tako ali tako ni zavarovano tisto kar se zgodi.