Kje je obljubljeni presežek?

Konec lanskega leta je predsednik vlade Janez Janša sporočil, da bo Slovenija leto 2007 končala s presežkom v državnem proračunu. "S tem bo fiskalna politika prvič pozitivna. Presežek je posledica nekaterih varčevalnih ukrepov, manjše porabe na nekaterih ministrstvih in večje gospodarske rasti, ki je povečala prihodke," je takrat dejal Janša. S presežkom se je hvalil tudi finančni minister Andrej Bajuk.

Računsko sodišče ugotovilo primankljaj

Računsko sodišče pa je danes na svoji spletni strani objavilo sporočilo, da je o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2007 izreklo mnenje s pridržkom. Po oceni revizorjev državni proračun lani ni izkazal 37 milijonov evrov presežka temveč primanjkljaj v višini devet milijonov evrov.

Cilj revizije je bil tudi izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa. Tudi za tega so na računskem sodišču izrekli mnenje s pridržkom, saj so v bilanci prihodkov in odhodkov previsoko izkazani sodni stroški, stroški odvetniških storitev in stroški notarja, med tekočimi transferji pa niso izkazana izplačila sredstev upravičencem za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje.

Zakaj je prišlo do primanjkljaja v višini 9 milijonov evrov?

Ravno deset odstotkov delnic Telekoma Slovenije, ki jih je vlada z namenom poplačila upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko sezono prenesla na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), je vzrok, da državni proračun lani ni izkazal presežka, je ob predstavitvi revizijskega poročila danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Sod je za poplačilo vlaganj založil svoja sredstva, kar je v svojih poslovnih knjigah izkazal kot dano posojilo. Za to si je obračunal tudi obresti in druge stroške v skupnem znesku 46,2 milijona evrov, je pojasnil vrhovni državni revizor Jorg Kristijan Petrovič. Ministrstvo za finance pa je izplačilo vplačil upravičencem, obresti ter stroške Soda zabeležilo le v bilanci stanja, kar se zdi revizorjem sporno, saj bi moralo omenjeni znesek izkazati kot zadolževanje pri Sodu.

Revidirani izkazi zaključnega računa so poleg tega pokazali, da odplačila dolgov ne presegajo novih zadolžitev za 73,3 milijona evrov temveč zgolj v višini 27,1 milijona evrov.

'Trend črpanja evropskih sredstev gre navzdol'

Šoltes je opozoril predvsem na skromno črpanje evropskih sredstev. Prihodki iz sredstev EU so bili lani kar za 40 odstotkov nižji od načrtovanih ter celo nižji kot v letu 2006. Trend črpanja gre torej navzdol, je bil kritičen Šoltes ter spomnil, da pa je Slovenija lani v proračun EU vplačala 24 odstotkov več denarja kot v letu prej in celo 12 odstotkov več od načrtovanega. Slovenija je tako lani do proračuna EU izkazala neto primanjkljaj v znesku 8,6 milijona evrov.

Medtem ko Slovenija počrpa praktično vsa razpoložljiva sredstva skupne kmetijske politike, pa je iz strukturnih in kohezijskih skladov lani ostalo 243 milijonov evrov nerealiziranih prihodkov, podobna številka se nakazuje tudi letos. V letih 2007 in 2008 bo tako ostalo skupaj približno 500 milijonov evrov nepočrpanih evropskih sredstev, je ugotovil Šoltes ter izrazil bojazen, da bo Slovenija zaradi počasnega črpanja do leta 2010 začela izgubljati razpoložljiva sredstva v proračunu EU.

Nelogičen način izdajanja poroštev Darsu

Med pomembnejšimi ugotovitvami revizijskega poročila je Šoltes navedel še dejstvo, da finančno ministrstvo ni sklenilo pogodbe o zavarovanju za državno poroštvo za obveznosti Univerze na Primorskem v višini 2,8 milijona evrov, medtem ko se zdi revizorjem nelogičen način izdajanja poroštev Darsu, saj se tako morebitne vnovčitve poroštev kot tudi regresni zahtevki plačajo iz državnega proračuna.

Sporno zaposlovanje

Revizorji so med drugim odkrili primere zaposlovanja javnih uslužbencev z neustreznimi in nezadostnimi izkušnjami, razporejanj javnih uslužbencev na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev, ter nepravilnega obračunavanja dodatka za delovno dobo in stroškov prevoza.

Poročilo navaja tudi več kršitev zakona o javnih financah, vlada in vladni proračunski uporabniki pri izplačilih denimo niso preverili pravne podlage in obsega obveznosti. Prav tako so obveznosti poravnavali v daljših rokih, kot so zakonsko predpisani, niso podelili koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, zakon o volilni in referendumski kampanji pa so kršili s tem, ko so poskušali vplivati na odločanje volivcev. Urad vlade za komuniciranje je namreč izdal zloženko o referendumu o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, je pojasnil Šoltes.

V več primerih je prišlo tudi do kršitev zakona o javnih naročilih, prav tako zakona o javnih financah, saj vlada in vladni proračunski uporabniki niso izvajali nadzora nad poslovanjem pravnih oseb. Poleg tega so sredstva na podlagi zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regij izplačali pred potrditvijo programa dela, javne zavode in javne sklade pa so financirali, ne da bi potrdili njihove programe dela in finančne načrte.

Občine lani niso pravočasno vrnile presežka finančne izravnave za leto 2006 v višini dobrega pol milijona evrov, ministrstvo za okolje in prostor in Stanovanjski sklad RS pa sta izplačala več subvencij mladim družinam, kot pa je bil skupni znesek po odločbah, je še navedel Šoltes.