Osrednja točka dnevnega reda današnje seje senata Univerze v Ljubljani (UL) so bili izplačani dodatki za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah, o čemer je poročal predsednik Komisije za etična vprašanja Zoran Grubič. Poudaril je, da komisija ugotavlja, da je izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost za pedagoške, strokovne, vodstvene in administrativne zaposlene na fakultetah protipravno in neetično.
Izplačevanje tega dodatka je po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju namenjeno zgolj tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v stalni pripravljenosti, zato so upravičeni do posebnega plačila, je dejal.
Opozoril je, da se to ne dogaja prvič. "Lani afera s honorarji, danes afera z izplačili teh dodatkov, kaj bo naslednje, je to vse?" je vprašal Grubič in hkrati odgovoril, da "to kliče k preventivi". Glede na to, da so samo na nekaterih fakultetah izplačevali omenjene dodatke, je Grubič prepričan, da za UL očitno veljajo dvojna pravila. Zavzel se je za pripravo skupnih pravil igre za vse članice univerze. "Zadeve je treba reševati znotraj univerze na konstruktiven in umirjen način," je dodal.
Ob tem je rektor UL Ivan Svetlik dejal, da je univerza ustavila izplačila omenjenega dodatka. S sindikatom in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport so se dogovorili, da bodo spremenili kolektivno pogodbo za izobraževanje, na podlagi katere bi nato sprejeli ustrezen pravilnik, v katerem bi dorekli, kdo vse je upravičen do tovrstnih izplačil. Izpostavil je, da so dekani odgovorni za zakonitost in bi morali to vedeti, mnogi, ki so prejemali ta dodatek, pa niso vedeli oziroma so se spraševali, ali je zakonit.
Na seji se je nato vnela razprava o tem, ali gre v tem primeru za pravno praznino ali kršitev. Senator s Pravne fakultete Janez Krajnc je prepričan, da je šlo za kršitev, sprejemanje novih pravilnikov pa bo po njegovem mnenju samo še bolj vneslo nered. Na univerzi bi morali gojiti kulturo etike, je prepričan Krajnc. Za poenotenje pravil na univerzi se je zavzel tudi dekan fakultete za družbene vede Rado Bohinc. Kot je opozoril, do tovrstnih ekscesov prihaja zaradi različne interpretacije predpisov.
Dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš, ki je nekaj več kot 3000 evrov že vrnil, je vprašal, kdo je vedel, da je izplačilo tega dodatka nezakonito. "Zakaj nas ni nihče na to opozoril, ne na univerzi, računskem sodišču in inšpektoratu," je poudaril Mikoš, ki se zaradi tega čuti "zlorabljenega". Sam se je že opravičil vsem sodelavcem in pričakuje, da bodo to storili tudi ostali dekani. Dekani morajo sicer do naslednje seje senata poročati o tem, kaj je bilo narejeno.
S predlogom nove uredbe za državno upravo natančneje opredeljena pripravljenost za delo
Medtem so na ministrstvu za javno upravo pripravili spremembe uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki posega v ureditev pripravljenosti za delo. Predlog natančneje ureja primere, v katerih se lahko odredi pripravljenost, po navedbah ministrstva pa razlog za njegovo pripravo niso nekatere ugotovitve o neupravičenih izplačilih dodatkov.
Predlog spremenjene uredbe, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, tako pripravljenost za delo na domu opredeljuje kot poseben delovni pogoj, ki ga delodajalec odredi izjemoma, kadar dela ni mogoče opraviti z drugačnim razporedom dela javnih uslužbencev.
Za nujne primere se šteje, ko je treba preprečiti neposredno nevarnost za nastanek naravne in druge nesreče ali odpraviti njene posledice ter preprečiti resno škodo delodajalcu. Pripravljenost za delo na domu se lahko odredi tudi v primeru, ko je treba zagotoviti nemoteno delo organa, preprečiti storitev hujših kaznivih dejanj ali zavarovati življenje in zdravje večjega števila oseb. Javni uslužbenec se mora v času pripravljenosti delodajalcu odzvati v eni uri, pripravljenost za delo na domu pa se ne šteje v delovni čas.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, že veljavna uredba določa, da se v organu državne uprave lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačna oblika pripravljenosti za delo. To pomeni, da ima državna uprava že sedaj pravno podlago, ki vsebuje razloge za odrejanje pripravljenosti. Določene kategorije javnih uslužbencev (na primer policisti, vojaki, pravosodni policisti, gasilci, diplomati) pa imajo to urejeno v področnih zakonih.
Razlog za pripravo sprememb tako po navedbah ministrstva niso bili inšpekcijski nadzori in ugotovitve, da v določenih organih javnega sektorja ni pravne podlage za odrejanje pripravljenosti. Namen sprememb je bil primere, ko je možno odrejanje pripravljenosti, še bolj natančno opredeliti, pojasnjujejo na ministrstvu.
Vlada se je namreč s sindikati javnega sektorja konec leta 2015 dogovorila, da se bo v letu 2016 uredil institut pripravljenosti na delo, kar zahteva tako natančno ureditev primerov in pogojev, ko je ta institut možno uporabiti, kot tudi ureditev višine plačila. Vlada in sindikati so se dogovorili, da bo drugačna ureditev plačilo dodatka za pripravljenost urejena do konca aprila 2016.
Podatkov o odreditvi pripravljenosti za delo v različnih organih državne uprave na ministrstvu nimajo. So pa pojasnili, da je glede plačila pripravljenosti v kolektivni pogodbi za javni sektor določeno, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače.
KOMENTARJI (249)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.