Na Upravi RS za zaščito in reševanje pravijo, da lahko posamezniki z upoštevanjem nekaj napotkov in osnovnih pravil močno zmanjšajo oziroma preprečijo možnost za nesrečo.
"Prvi in osnovni pogoj za varno kopanje je dobro znanje plavanja," pravijo na upravi. To je izrazito pomembno predvsem v primerih, ko se posameznik kopa na lastno odgovornost in tako za varnost ne skrbijo reševalci iz vode. "Izredno nevarni so vodni vrtinci, močni tokovi, brzice in hitri prehodi na nepregledna mesta, prav tako pa za kopanje niso primerni vodni zbiralniki in zapuščene gramoznice," opozarjajo na upravi.
Na upravi svetujejo, da se v primeru pregretega telesa posamezniki primerno ohladijo. Če nam je voda premrzla, nas namreč lahko zagrabi krč. "Nikoli ne skačemo v kalno ali preplitvo vodo, pred skokom vedno preverimo globino," pravijo na upravi. Ob tem opozarjajo, da ne precenjujemo svojih spodobnosti in plavalnega znanja, da ne plavamo sami. Upoštevati je treba tudi vremenske razmere. Ob nevihti je kopanje nevarno, zato morajo posamezniki v takih vremenskih okoliščinah čim prej iz vode.

Neurejena kopališča
Na upravi poudarjajo, da vodni zbiralniki niso primerni za kopanje, prav tako se ne smemo kopati zraven črpališč. Če si za skok v vodo izberemo jezero, reko, ribnik ali drugo neurejeno kopališče, moramo biti pozorni na nenadne zavoje, hitre prehode v nepregledna in nevarna mesta, močne tokove in vodne vrtince. "Pazimo na spolzke bregove," dodajajo na upravi.
Urejena kopališča
Na bazenih in urejenih naravnih kopališčih je treba spoštovati kopališki red in navodila reševalcev iz vode, upoštevati oznake z opozorili za kopalce ter paziti na čolne in druga plovila, pravijo na upravi. "Na morju se od obale lahko oddaljimo do 150 metrov, v jezerih do 100 metrov in v rekah do 30 metrov," dodajajo na upravi. Ob tem svetujejo, da posamezniki nikoli ne plavajo zunaj označenega kopališča, ob plavanju v zelo valoviti vodi pa morajo poiskati varno mesto izstopa.
Če se znajdemo v težavah?
V primeru težav se posameznik ne sme odzvati panično, pravijo na upravi. Ostati mora miren in razsoden, pomoč pa pritegne s klicanjem in mahanjem z rokami. "Če nas zgrabi krč, iztegnemo in sprostimo mišico," pravijo.
Če pa opazimo, da se nekdo utaplja, mu pomagamo po svojih močeh in sposobnostih. Če je le mogoče, utapljajočemu pomagamo tako, da mu vržemo vrv, palico ali kos obleke in ga tako poskušamo povleči do obale. "Neposredno reševanje utapljajočega uporabimo le v skrajni sili, saj je utapljajoči v fazi nerazsodnosti zelo nevaren," opozarjajo na upravi.
Če pa ocenimo, da bi pri reševanju ogrozili lastno varnost ali varnost drugih, moramo po navodilu uprave poklicati številko 112 (Center za obveščanje) ali 113 (Policija), na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.