Slovenija

Mramor glede težav s frankom: Gre za odnos med kreditojemalcem in banko

Ljubljana, 22. 01. 2015 14.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Vlada bo banke pozvala, naj pomagajo ljudem, ki so se zaradi porasta tečaja švicarskega franka znašli v težavah, pravi minister Dušan Mramor. Dodaja, da Slovenija ne more fiksirati tečaja franka, kot sta to storili Madžarska in Hrvaška.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Mramor rešitve preložil na banke
    03:11
    Iz 24UR: Mramor rešitve preložil na banke
  • Iz 24UR: Katera državna podjetja ne bodo naprodaj?
    02:22
    Iz 24UR: Katera državna podjetja ne bodo naprodaj?
  • Iz SVETA: Vlada ne bo sprejemala ukrepov za pomoč kreditojemalcem v frankih
    00:53
    Iz SVETA: Vlada ne bo sprejemala ukrepov za pomoč kreditojemalcem v frankih
  • Iz SVETA: Bodo banke pomagale ljudem s posojili v frankih?
    01:50
    Iz SVETA: Bodo banke pomagale ljudem s posojili v frankih?

Glede sprostitve tečaja švicarskega franka je ministrstvo za finance po besedah ministra Dušana Mramorja pregledalo dogajanje od leta 2003 dalje. V obdobju do leta 2008 se je bilo ugodneje zadolževati v frankih. Od takrat dalje pa je po krizi v evroobmočju je franku vrednost narasla, zato so se takrat krediti v frankih zmanjševali.

V ostrem upadu vrednosti evra so kreditojemalci videli, da so jim anuitete narsle. Mramor opozarja, da gre predvsem za pogodbeni odnos med kreditojemalcem in banko. Država pa ima tu le varovalko z zakonom o potrošniških kreditih, ki določa, da mora biti kreditojemalec o vsem ustrezno obveščen, je povedal na novinarski konferenci po seji vlade. Pri tem država predvsem zagotavlja to, da je kreditojemalec dobro obveščen.

Švicarski franki
Švicarski franki FOTO: Reuters

Na podlagi doslej zbranih informacij so po njegovih navedbah ugotovili, da je Banka Slovenije na valutna tveganja ustrezno opozarja, medtem ko glede tega, ali so banke navodila in priporočila centralne banke upoštevale in v kakšnem obsegu, še nimajo jasne slike. "Na tem področju bomo še naredili analizo," je zagotovil minister in napovedal srečanje z Združenjem bank Slovenije (ZBS). Pogovori bodo šli v smeri priporočil, kako naj banke ravnajo v primerih, ko so ljudje zaradi spremembe tečaja zašli v težave, in da naj jim pri omogočijo maksimalno pomoč.

Do zdaj so ugotovili, da je Banka Slovenije od leta 2005 nenehno opozarjala, da gre za tvegano početje. Leta 2006 so zahtevali, da banke dobijo tudi pisne izjave kreditojemlcev, da so seznanjeni s tveganjih. Leta 2008 je bila o tveganjih narejena tudi zgibanka.

Kakšne rešitve so na voljo posojilojemalcem?

Kreditojemalci naj se z banko o možnih rešitvah pogovorijo. Pri tem se lahko z njo dogovorijo za predčasno poplačilo kredita, za odlog plačila oz. podaljšanje dobe odplačevanja ali za spremembo posojila iz frankov v evre. "S tem se zadolžijo v valuti, v kateri prejemajo dohodke, kar je najbolj normalno," je dejal.

Naredili bodo še analizo, kako so banke spoštovale zakon in kako so obveščale kreditojemalcem in ukrepali, če bo potrebno. Mramor pojasnjuje, da sta Madžarska in Hrvaška v popolnoma drugem položaju, ker imata svojo valuto in centralno banko. Ti dve državi sta centralnima bankama naročili, da fiksira tečaj franka pri neki vrednosti, česar pa Slovenija sama ne more storiti. Mrarmor tudi pravi, da tako kot švicarska centralna banka ni bila sposobna vzdrževati fiksnega tečaja, tudi ti dve tega ne bosta mogli na dolgi rok.

Na neposredno vprašanje, če vlada ne bo naredila ničesar za kreditojemalce, ki imajo posojila v frankih, je Mramor odgovoril, da, če bo potrebno se bo vlada ustrezno odzvala. Po njegovih besedah banke samo s porastom franka niso ničesar pridobile. Ključno pri odnosu stranka - banka je, ali je bil posojilojemalec ustrezno obveščen o tveganjih, ki jih je prevzel pri najemu kredita, pravi Mramor. Če bi se izkazalo, da banke niso ustrezno obvestile posojilojemalcev, pa bo država ukrepala, a ni želel povedati, kako.

Govorili tudi o rebalansu proračuna

Sicer je vlada današnjo sejo začela z rebalansom proračuna. Dokončno razpravo bo imela naslednji teden. Da bi pogajanja z občinami čim bolje potekala, je odoločila da bo poleg že dogovorjenih ukrepov, ki znižujejo stroške občin, določila 20 področij, pri katerih bo skušala uvesti sistemske spremembe, ki bodo še zmanjšale stroške občinam in zmanjšala državna sredstva, ki jih prejemajo občine. "Vlada s tem računa, da bo na drugi strani možen dogovor o bistvenem zmanjšanju sredstev, ki jih proračun daje posameznim občinam," je dodal.

Ustrezne spremembe zakonov, ki bodo ugodne za občine, bodo iskale posebne skupine, oblikovane znotraj teh 20 ukrepov. Vanje bodo po Mramorjevih zagotovilih povabljeni tudi predstavniki občin.

Finančni minister Dušan Mramor
Finančni minister Dušan Mramor FOTO: Damjan Žibert

Sicer pa bo predlog rebalansa vlada predstavila prihodnji četrtek. O pripravi dokumenta je povedal še to, da cilj ostaja primanjkljaj v višini 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je v skladu s paktom stabilnosti in rasti.Za dogovor s posameznimi proračunskimi uporabniki je tako še teden dni časa, za petek so denimo napovedana nova pogajanja z občinami.

Vlada se je odločila pripraviti spremembe letošnjega proračuna že lani jeseni, prav tako je že določila zgornjo mejo odhodkov. Ti lahko sežejo do 9,85 milijarde evrov, medtem ko se bo v proračun letos steklo 8,50 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj, za leto 2015 zdaj določen pri 859 milijonih evrov, bo tako dosegel 1,35 milijarde evrov.

Vlada je sicer že pripravila predlog zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki ga bo v obravnavo v DZ poslala skupaj s predlogom rebalansa. Kot je bilo razumeti po dosedanjih pogajanjih, so se vladna stran in združenja občin o ukrepih, ki bodo vključeni vanj, uskladili, še vedno pa so si precej narazen v ocenah, kolikšne prihranke bodo dejansko prinesli.

Za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov občin osnutek interventnega zakona predvideva spremembe oz. dopolnitve 11 zakonov. Med drugim gre za spremembe zakona o lokalni samoupravi, zakona o vrtcih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o zemljiški knjigi.

Še vedno pa predstavniki treh združenj občin in vlade ostajajo narazen pri višini letošnje povprečnine, torej zneska, ki ga občine dobijo na prebivalca za izvajanje z zakonom določenih nalog. Vlada ga želi znižati, odločilen za dogovor pa bi utegnil biti petek, ko se znova sestanejo.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (382)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

proletarec1
23. 01. 2015 14.39
+3
ČE SE POKOJNINE, KI SO MANJŠE OD 700 EUROV, TAKOJ NEBODO POVEČALE ZA 15%, BO V DRUGI POLOVICI LETA 60%REVNIH DRŽAVLJANOV, ZARADI LOPOVOV.TO PA DRŽAVO ,ŽE VODI V PROPAD.SAMO VSESLOVENJSKA VSTAJA NAS LAHKO ŠE REŠI.PROLETARCI ZDRUŽIMO SE.
cmer?ek
23. 01. 2015 14.13
-1
V NKBM pa nismo vzeli kredite,pa nas je pokradla nesposobna ŠIVILJA,,,pa kaj se je zgodilo rdeči levaki...!???
prašek
23. 01. 2015 14.44
+0
A si kupil delnice NKBM ? Po nasvetu Andreasa .
cmer?ek
23. 01. 2015 15.49
+0
Tukaj govorim o "kraji",,,Ne po nasvetu najmanj pa oa tebe štrudl...!
iGURT
23. 01. 2015 12.50
+0
Začelo se je v Grčiji. Začelo se bo v Grčiji.
cmer?ek
23. 01. 2015 14.09
-1
Ne nas so napadli agresorski JLA,,,,,pfuj..!
Ira Sanctus
23. 01. 2015 12.35
+1
Arabski pregovor: Sposodiš si z nasmeškom na ustih, vračaš pa s rdečico na licih. Slovenski pregovor: Na žlico lahko daš samo toliko kot imaš. Pa lep dan še naprej!
iGURT
23. 01. 2015 12.01
+1
Največje breme kvantitativnega sproščanja bodo na svoja pleča prevzele nacionalne centralne banke. Od 60 milijard evrov mesečnih nakupov jih bodo opravile kar 80 odstotkov. Za svoje nakupe bo vsaka posebej prevzela tudi tveganje, kar je izredno nenavadno za ukrep centralne banke. Delitev tveganj po centralnih bankah in državah je po Mrakovem mnenju »element, ki postavlja pod vprašaj logiko enotnega evrskega območja«
ivan.z Doba
23. 01. 2015 10.28
+1
S krediti je podobno kot z borzo. Špekuliranje se včasih ne izplača.
cmer?ek
23. 01. 2015 14.11
+0
91 tisoč dekničarjev NKBM je pokradla nesposobna Anica,,pa kaj se je zgodilo..????
mackon08
23. 01. 2015 10.22
+0
Pa še to bom pripomnil, zakaj pa je treba vzet kredit za celo hišo, jaz sem vzel kredit pred leti ampak za enosobno stanovanje. Pokrij se toliko kolikor se lahko, 18 let živimo trije na 38 kvadratih, ne rabim luksuza pa ne jočem, kot nekateri. Rzkošje se plača.
provokatorr
23. 01. 2015 10.07
in če še kdo ni opazil, so banke kredite v frankih dajale samo na balkanu in na madžarskem. v nemčiji, avstriji, ali ostalih razvitih evropskh državah jih niso, ker verjetno niso imele dovoljenja, da bi nategovale državljane. pa so jih pri nas dajale banke, ki delujejo tudi v razvitih delih evrope.
etul
23. 01. 2015 09.38
+3
Ta filozofija drži vodo sam a ni čudn ko so imele naše banke obveznosti do tujine in so si nakopale kredite katerih niso mogle izterjat je pa kr naenkrat postalo to problem nas vse pa naj bi se takrat banke same reševale tak ko se mora danes prebivalstvo
radvanjcanka
23. 01. 2015 09.21
+0
vsi vi pametni, ki komentirate, da je to čas streznitve, ste totalni nevedneži. pojma nimate. nihče nas ni opozoril na takšna tveganja, kredit smo vzeli v CHF, ker je bilo izplačilo malo več, ko pa zidaš streho nad glavo, ti vsak denar pride prav. stanje kredita, ki ga ima mož v EUR, se zmanjšuje, moj ne gre nikamor. leta 2008 je bilo izplačilo 75000 eur, danes po šestih letih plačevanja 97000 eur. je to normalno?
mackon08
23. 01. 2015 10.15
+3
Ti pa si tudi pametna, vsak normalen ve da valuta lahko niha gor ali pa dol, tu ni potrebno nobene fakultete končat da to veš.
ivan.z Doba
23. 01. 2015 10.29
-1
Zakaj pa tudi ti nisi vzel kredita v €?!
mackon08
23. 01. 2015 11.08
+0
Če se to na mene nanaša je bil kredit v Šilingih, v Avstriji sem takrat dobil v Šilingih. Sem pridno plačeval ne glede na tećaj, brez jokanja.
pepi34
23. 01. 2015 08.16
+0
Ce so bankam pomagali ko so bile v stiski naj se se pomaga tem ljudem, ki so v stiski. Stalo ne bi nobenega nic, le pozresne banke bi imele manjsi dobicek. Ce pa se tem ljudem reprogramira kredit iz CHF v EUR po tecaju, ko so najeli kredit pa so samo izenaceni z ljudmi, ki so takrat vzeli kredit v EUR. Vendar se sevada nase banke ne bodo prostovoljno odpovedale dobicku. Vlada pa jim seveda ob tem stoji ob strani. Primerjati navadne ljudi ki so vzeli Kredite za svojo streho nad glavo z raznimi borznimi spekulanti pa je po mojem najmanj kar je neokusno ce ze ne kaj vec. Me pa zalosti skodozeljnost in favsija nekaterih komentatorjev na tem portalu. To je na zalost prekletsvo Slovencev in zato smo tam kjer smo.
kameltrajbar
23. 01. 2015 09.19
..banka ne dobi nič..če frank zraste...služi le na obrestih...:)
cilb
23. 01. 2015 07.37
+2
Mah, najbolj važno je, da imajo za nas slovenceljne stalno nekaj na pladnju.... da lahko grizljamo. Oni pa ta čas v miru lahko kradejo.
evian2016
23. 01. 2015 07.39
+1
Vsake veselice je enkrat konec. Kakor pa vidim, bo naša imela podaljške...
evian2016
23. 01. 2015 07.37
+1
Zakaj banka veže kredit na Švicarski frank. Zato, ker je najmočnejša valuta in ne more priti do izgub zaradi valutnih tveganj. In še zakaj ljudje sploh vzamejo takšen kredit... Zato, ker mislijo, da so pametnejši kot banka in se jim bo mogoče obrestovalo. Če ste takšen kredit sploh lahko dobili ga pa sedaj še plačajte.
evian2016
23. 01. 2015 07.38
+1
Lahko pa napišete vaš trr vam bo uboga raja kaj donirala.
POŠTENO JEBENO
23. 01. 2015 07.19
-1
sam ta mramor....nazaj v hosto z njim
ola-ola
23. 01. 2015 08.01
+3
tipičen primerek bimbota - mramor je kriv, da je frank zrastel, mramor je kriv, da so ljudje jemali kredite v švicarjih in se par let smejali tistim, ki so ga vzeli v eurih sedaj pa jokajo, ko je prišel dan streznitve, mramor je kriv ker banke niso vse poučile o valutnih tveganjih, mramor je kriv ker je sonce zašlo.
POŠTENO JEBENO
23. 01. 2015 08.03
-2
lahko poklekneš in na široko zineš....sej kaj sledi pa veš še predobro.
ivan.z Doba
23. 01. 2015 10.11
+1
bobii
23. 01. 2015 06.58
+4
Dokler so plačevali manj kot bi bilo potrebno je bilo vse v redu A NE, sedaj ko bodo končno začeli odplačevati "normalno" je pa vse narobe A NE?, Zdaj pa pričakujejo pomoč države,pa bank pa solidarnostne prispevke ostalih, pa tožili bi, pa .... - so oni pomagali komu ko so plačevali manj? Sicer pa: vsak ki ima vsaj sto pik bi moral vedeti da tole ne bo trajalo. Pa kaj vam ni jasno!
Bruhalnica24
23. 01. 2015 06.10
-3
ko so najemali kredite Rdeči Tajkuni je pa to odnos med banko in vsemi davkoplačevalci , ko je treba. vrnit al kaj .... Ta Marmor je...
Marko Sotlar 1
23. 01. 2015 05.47
+7
Če bi varčeval v frankih in bi frank padel, me zanima če bi mi takrat tudi pomagala banka ( mi nadomestila izgubo)? Upam, da zaradi teh kreditov sedaj nebomo odplačevali vsi. Svoj kredit (v €) odplačujem sam.
Netajkun
23. 01. 2015 05.27
+7
Ljudje božji , pa zakaj jemljete dolgoročne kredite na zgornji meji svojih finančnih sposobnosti ( in še ob valutnem tveganju ) . Saj vam mora biti jasno , da ob najmanjši " anomaliji " ( izguba službe ali znižanje plače , bolezen , sprememba tečajev , . . ) v hipu pogorite ( in to se lahko zgodi kadarkoli v 20 ali 25 letih ) . Sicer pa nima smisla , eni bodo hodili po robu , drugi pa v varnem zavetju ( tile drugi ne bodo nikoli imeli veliko , ampak tudi izgubili ne bodo nikoli vsega ) . Vsak je svoje sreče ( nesreče ) kovač , ne zdaj za vse kriviti drugih . Odločitev je bila vaša ( imeli ste še veliko drugačnih možnosti in rešitev ) in žal napačna .
Jebi Veter 1
23. 01. 2015 03.13
+5
Če smo rešili ZVON 1/2:, bančne izgube, Bavčarjeve, Šrotove in Kordeževe kredite potem ne razumem zakaj ne rešimo tudi navadnega človeka ki je najel kredit zarad eksistence ne zarad luksuza kot tile gospodje in še nešteto njim podobnih.. AJA SAJ RES, KER NAVADEN ČLOVEK NI VREDN ABSOLUTNO NIČ KER JE PREPOŠTEN..
Tadej bostjancic
23. 01. 2015 00.48
+1
Ja sej tut odnos med premierjem-financnim ministrom in kupcem obveznic v USD ( janez, alenka & co.) bi moral bit bolj intimen v smislu odgovornosti, ne da mi to placujemo