'Seja je bila koristna'

Svoj pogled na problematiko koncentracije kapitala in medijskega lastništva je pred koncem izredne seje državnega zbora predstavil tudi predsednik vlade Janez Janša, njegov govor pa sta obstruirali poslanski skupini Lipe in LDS. Kot je poudaril Boštjan Zagorac iz Lipe, je sramotno in nedopustno, da pride predsednik vlade na sejo takrat, ko je skoraj že vsega konec. "Točno ste vedeli, da prihajate takrat, ko s strani opozicije, pa tudi koalicije, ne bo mogoče ničesar več povedati," je Janšo nagovoril Zagorac. Kot je povedal poslanec LDS Jožef Školč, pa Janše ne bodo poslušali, ker tudi on ni poslušal njih.

Janša je med drugim poudaril, da Slovenija do začetka mandata te vlade ni imela usposobljenih struktur za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji belih ovratnikov. Za spremembe sta bili po njegovih besedah potrebni vsaj dve leti. Premier je spregovoril tudi o razvpitem sestanku v njegovem kabinetu avgusta 2005 in ob tem pojasnil, da vlada ni bila lastnica deležev v Mercatorju in jih tudi ni prodajala. O omenjenem sestanku po njegovih besedah obstaja verodostojen dokument, ki ga je podpisala tedanja državna sekretarka na ministrtsvu za gospodarstvo, in iz njegove vsebine izhaja, da na sestanku ni bilo govora o prodaji Mercatorja. To je državna sekretarka zagotovila tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo.

Predsednik vlade je ocenil, da je bila današnja seja DZ na temo problematike koncentracije kapitala in medijskega lastništva koristna in da je šlo sporočilo v pravo smer. "V Sloveniji se to, da si lahko nekdo v desetih ali 15 letih v aktovko naloži 1,5 milijarde evrov, ne bo več moglo zgoditi nekaznovano," je sklenil Janša.

Izredna seja državnega zbora o koncentraciji kapitala in t. i. tajkunih je sicer minila brez glavnih akterjev in v znamenju medsebojnega obtoževanja koalicije in opozicije. Medtem ko je koalicija vso krivdo za nastanek tajkunov zvalila na prejšnje vlade, pa je opozicija vnovič zatrdila, da je do največjega števila netransparentnih prodaj prišlo prav v času te vlade.

Dogodke v zvezi s koncentracijo kapitala prek "poštnih nabiralnikov" je treba razčistiti do potankosti, zato vlada po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka sprejema obveznosti, ki izhajajo iz predlaganih sklepov današnje izredne seje DZ o problematiki koncentracije kapitala.

"Storili bomo vse, da bodo tudi institucije, ki se jim nalagajo določene obveznosti, izpolnile te obveznosti," je ob predstavitvi stališča vlade do problematike koncentracije kapitala na izredni seji DZ zatrdil Vizjak. Dodal je, da si želi vlada v Sloveniji ustvariti pravno okolje, ki bo spodbujalo podjetništvo, rast podjetij, inovativnost, podjetnost, pridnost in delavnost, hkrati pa z ustrezno zakonodajo preprečiti zlorabe, špekulacije, manipulacije, koncentracije in "nesluteno bogatenje". Vizjak je bil kritičen do delovanja nekaterih nadzornih institucij v preteklosti, nezadovoljstvo pa je izrazil tudi nad sodno vejo oblasti.

Po besedah Zvonka Černača iz SDS niso sporne transparentne prodaje, temveč tiste, v katerih so nekateri delovali prikrito. "Od kje nekemu članu SD oz. LDS nekaj deset milijonov evrov za nakup kapitalskih in medijskih deležev, je ključen odgovor na vprašanje, kako je mogoče z nekaj deset milijoni evrov postati lastnik milijardnega premoženja," je orisal in ocenil, da se je za odgovor treba podati kar nekaj let nazaj. Politika bi temu morala narediti konec in biti pri tem enotna, je še poudaril.

Kot menijo v poslanski skupini NSi, so slovensko tranzicijo izvajale nekdanje vlade, pretežno pod vodstvom LDS, sistem pa je namerno ali nenamerno dopuščal, da so posamezniki bogateli. Kot je zatrdil Jožef Horvat, pa tranzicija še ni končana in problem zadnjih dogajanj je v tem, da peščica ljudi obvladuje ogromne poslovne sisteme, velika koncentracija premoženja pa je začetek ustvarjanja monopolov, ki ne prinašajo nič dobrega.

Franc Žnidaršič iz DeSUS je napovedal, da se bo poslanska skupina pri glasovanju o sklepih vzdržala. "Glede na to, da se je v roke peščice državljanov v tem mandatu prelilo največ premoženja, smo prepričani, da je na sedanji vladi tudi največja odgovornost za t.i. tajkunizacijo," je ocenil in poudaril, da oni v te procese niso bili vpleten. DeSUS po njegovih besedah podpira sankcioniranje kršiteljev zakonodaje, vendar gre "sedanja ihta na račun volitev". S tem se strinja tudi Dušan Kumer iz poslanske skupine SD, ki je poudaril, da če bi vlada res želela odpraviti korupcijo in klientelizem, bi vsa štiri leta delovala sistemsko.

Matej Lahovnik je v imenu poslanske skupine Zares izpostavil, da bi bila seja učinkovita, če bi nanjo prišli ključni akterji. Opozoril je, da bi morali govoriti ne samo o Pivovarni Laško, Istrabenzu in Merkurju, temveč tudi o nepravilnostih v drugih primerih, v katerih je država prodajala svoje naložbe. "Zakaj nihče ne govori o primeru Iskraemeca, Tovarne dušika Ruše, Slovenske industrije jekla in Palome?" se je vprašal.

Tudi Jožef Školč iz LDS je izrazil obžalovanje, da na seji ni navzočih nekaterih ljudi iz aktualne vlade. Za Predaliča se je vprašal, kako lahko v nadzornem svetu Istrabenza ni ničesar opazil, opazil pa je, da mu na tekoči račun prihaja denar. "Naj nekdo v imenu SDS pove, kako poteka nadzor in da vas to ni skrbelo, če je pomembno financiranje odkupov in imate v državnih bankah popoln nadzor. Zakaj v DZ tarnate, če bi lahko sami v stranki razrešili te stvari," je menil. Po njegovih besedah tudi ni njihov problem, če so se nekateri akterji po nekem sestanku skregali.

Srečko Prijatelj iz SNS pa je bil kritičen do dela nadzornih institucij in organov pregona. "Dajmo vsaj za vzorec koga zapret, da se bodo drugi ustrašili," je predlagal. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je zatrdil, da je bil sam kritičen do delovanja ATVP. Pojasnil pa je, da vodstva agencije ob nastopu mandata te vlade niso zamenjali zaradi nasprotovanja "kadrovskemu cunamiju" s strani opozicije. Vizjak je priznal, da je bila morebiti napaka te vlade, da ni zamenjala vodstva ključnih institucij.

Sklepi odbora

Odbor za gospodarstvo je pripravil vrsto sklepov, s katerimi nalaga obveznosti državi. Tako naj bi vlada pripravila celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala v Pivovarni Laško, Istrabenzu in tudi v Merkurju. Banka Slovenije naj bi preverila, kakšna je bila vloga poslovnih bank v teh treh zgodbah in v drugih s koncentracijo kapitala povezanih postopkih.

Vlada naj nadalje v okviru pristojnosti preuči vprašanje zakonitosti v postopkih ugotovljene koncentracije kapitala ter s tem povezane koncentracije vpliva na medije. Eden od predlogov sklepov je namreč tudi, da DZ ugotavlja, da je zaradi na trgu prevladujoče medijske koncentracije, ki jo predstavljajo pomembni lastniški deleži več medijev med seboj povezanih pravnih oseb v skupni lastni enega lastnika, ogrožena ustavna pravica državljanov do celovite in objektivne informiranosti.

Vlada naj tudi preuči vse vidike prevzema Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško. Na osnovi ugotovitev naj sprejme ukrepe in ustrezne pravne postopke v njeni pristojnosti ter naj DZ predlaga morebitne nujne spremembe zakonodaje. Z ugotovitvami naj DZ seznani v 30 dneh, morebitne spremembe zakonodaje pa naj DZ predlaga najpozneje v 60 dneh.

Predlog sklepa je tudi, da vlada preuči stanje kadrov pri ustreznih institucijah, ki se ukvarjajo s problematiko koncentracije kapitala ter v primeru nezadostne kadrovske zasedbe zagotovi sredstva za zaposlitev ustreznega kadra. Vlada naj preuči tudi možnost za izničenje pogodb, ki so omogočale nakup s krediti, pridobljenimi z zastavo kupljenega premoženja.

O predlogih naj bi poslanci glasovali ob koncu današnje izredne seje.