Premik za hrvaške varčevalce ali le lažno upanje?

Ustavno sodišče je 3. decembra lani odločalo o pobudi dveh hrvaških državljanov Andra in Alana Perića, ki sta menila, da je 23. člen Zakona o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku Republike Slovenije za nasledstvo (ZSNVPN) v nasprotju s 23. členom Ustave. Ta člen je določal, da vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali kateri koli njeni podružnici v kateri koli državni naslednici nekdanje SFRJ, ki so prekinjeni oziroma odloženi na podlagi Zakona o skladu RS za sukcesijo, na slovenskih sodiščih ostanejo prekinjeni oziroma odloženi.

Kot piše današnji Jutarnji list, pa za zdaj niti ni uradno znano, koliko tožb so hrvaški državljani vložili na slovenska sodišča. Samo na pristojnem sodišču v Ljubljani naj bi jih bilo sto, od tega naj bi bilo pet sodb pred odložitvijo tik pred izvršitvijo. Skupno naj bi bilo sicer oškodovanih okoli 130.000 hrvaških varčevalcev, skupni znesek terjatev pa naj bi z obrestmi znašal 150 milijonov evrov.

"Postopki so se začeli v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Ti predpisi so slovenskim sodiščem prepovedovali, da bi o teh primerih odločala. Ustavno sodišče pa je s to odločitvijo te prepovedi razveljavilo," je povedal pravni zastopnik omenjenih hrvaških državljanov Pavel Pensa iz odvetniške hiše Jadek & Pensa. Tako bodo lahko slovenska sodišča začela odločati o utemeljnosti terjatev. Glede utemeljenosti proti Ljubljanski banki, verjetno ne bodo sporne, v kolikor bodo tožniki dokazali, da so denar deponirali pri banki, pravi Pensa, ki dodaja, da imajo v primerih, ki ju zastopa, varovanci vsa potrebna dokazila. "Tu mi ne pričakujemo, da bi lahko sodišče drugače odločilo, kot da zahtevku proti Ljubljanski banki ugodi. To pa nič ne pomeni v zvezi s tem, kaj se zgodi, če se izkaže, da Ljubljanska banka tega ne more plačati, ker gre za staro Ljubljansko banko, ki nima nič, in dejstvo je, da ne bo sposobna plačati," je pojasnil odvetnik.

Pri tem je nadaljeval, da se bo kasneje postavilo vprašanje odgovornosti za to, da Ljubljanska banka ni sposobna plačati teh terjatev in ali to odgovornost, oziroma del te odgovornosti po principih sukcesije nosi Slovenija kot država. "To pa je res sukcesijsko vprašanje, ki s sporazumom ni rešeno, vprašanje pa je, če s sporazumom ni rešeno, ali kljub temu mednarodni predpisi o sukcesiji ščitijo fizične osebe, da vendarle imajo nek zahtevek proti nekomu. To je vprašanje, o katerem bi se odločalo, če Ljubljanska banka ne more plačati terjatev," meni odvetnik.

Postopki se bodo še vlekli

Pritrdil je na vprašanje, ali bodo postopki tekli še dolgo, in pojasnil, da se bodo zdaj začeli postopki na prvostopenjskih sodiščih, saj so bile vse zadeve prekinjene. V omenjeni odvetniški pisarni imajo trenutno dva spisa, oba manjših vrednosti, v enem od teh je že razpisan narok, kar pomeni, da se je sodnik seznanil z odločitvijo ustavnega sodišča. Ker gre za star spis, bo obravnavan prioritetno.

'Za reševanje vprašanja ni interesa pri Hrvaški'

Za komentar smo prosili tudi predsednika uprave Ljubljanske banke v Sloveniji Boruta Ožuro. Ta nam je pojasnil, da se bodo postopki nadaljevali. Povedal je, da bodo argumentirali svoje pozicije, da gre pravzaprav za jugoslovansko sukcesijo in da je mnogo bolje narediti kakšno potezo, da bi se države naslednice čim prej dogovorile, kdo bo prevzel ustrezen del jamstva nekdanje federacije za staro devizno varčevanje.

"Gre za pogovore, ki so potekali pri Mednarodni banki za  poravnave v Baslu. Razlog, da dogovora takrat ni bilo, pa je, da Hrvaška noče pristati na te pogovore. Leta 2002 so bila štiri taka srečanja, potem pa se je Zagreb iz te debate umaknil," pojasnjuje Ožura. Izpostavil je, "da je dejstvo, da hrvaška stran noče sodelovati v pogovorih, ker sicer bi to vprašanje že zdavnaj lahko rešili". Povedal je še, da ima Ljubljanska banka praktično vse svoje premoženje na Hrvaškem, na vprašanje, če je tega premoženja dovolj, da poplača morebitne upnike, ki bodo iskali pravico na sodiščih, če bodo slednja tako odločila, pa je odgovoril, da je to problem upnikov.

Dejstvo je tudi, da so trije hrvaški varčevalci pri Ljubljanski banki vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Sodišče je takrat njihove tožbe ovrglo in pojasnilo, da je treba vprašanje rešiti z dogovorom med državami, naslednicami nekdanje Jugoslavije.

Sicer pa je hrvaška premierka Jadranka Kosor ravno danes izrazila željo po čimprejšnjem srečanju s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, na srečanju pa naj bi po njenih besedah govorila tudi o vprašanju Ljubljanske banke.