Prostora za ruske investicije je še dovolj, zanimanja pa tudi

V Moskvi je potekala rusko-slovenska investicijska konferenca, katere namen je krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Udeležilo se je je 60 gospodarstvenikov, večinoma ruskih. Premierka Alenka Bratušek je v pozdravnem nagovoru poudarila, "da Slovenija ni samo čudovita država, ampak tudi država velikih priložnosti".

Bratuškova je na konferenci v ruski prestolnici izpostavila dve prioriteti svoje vlade. Prva je stabilizacija bančnega sistema, druga pa prizadevanje za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva oz. upravljanja državnega premoženja. Sem po njenih besedah sodi tudi privatizacija nestrateških podjetij.

Bratuškova: Država ima denar za dokapitalizacijo

Slovenija je po njenih besedah dobro pripravljena na objavo obremenitvenih testov slovenskih bank, do katere bo prišlo konec tega tedna. DZ je sprejel novelo zakona o javnih financah, ki daje pravno podlago za takojšnjo dokapitalizacijo bank, sledil pa bo prenos slabih terjatev na t. i. slabo banko, je nanizala premierka in pristavila, da je cilj ta proces končati do konca leta.

Ob tem je opozorila, da rezultati stresnih testov še niso znani in da so vse številke, ki se pojavljajo v medijih, "popolna špekulacija". "Zdržimo še teh nekaj dni," je pozvala. Poudarila je še, da država ima denar za dokapitalizacijo in da bomo težave bank zato lahko rešili sami.

V svežnju za prodajo 13 podjetij in ena banka

"Naša vlada s privatizacijo misli zelo resno," je zatrdila premierka. To kažejo tudi investicijske konference – današnja je že četrta v kratkem času, je spomnila. Ob tem je napovedala, da bodo postopki potekali transparentno preko javnih razpisov in da bo pomembno predvsem to, da se za slovenska podjetja najdejo strateški partnerji, ki jih bodo razvijali naprej in bodo imeli dolgoročen interes.

Trenutno je privatizacija vezana na sveženj 13 podjetij in ene banke, a bo vlada že v prvih dveh mesecih pripravila strategijo upravljanja celotnega državnega premoženja, s katero bo jasno povedala, kaj je strateško in kaj ne oz. kaj bo prodajala v celoti in česa ne, je pojasnila Bratuškova.

Priložnosti v Sloveniji pa, tako predsednica vlade, niso vezane le na privatizacijo, temveč tudi vlaganja v sektorje, kot so turizem, avtomobilska dejavnost, informacijsko-komunikacijska tehnologija, logistika in lesna industrija. Predsednica je na konferenci obljubila, da bo vlada vlagateljem aktivno pomagala pri odstranjevanju morebitnih ovir.

Slovensko-ruski odnosi na visoki ravni

Bratuškova in Medvedjev sta po današnjem srečanju v rezidenci Gorki poudarila, da so odnosi med državama v zadnjih letih dosegli zelo visoko raven. Kot dobro sta ocenila tudi gospodarsko sodelovanje, a sta se strinjala, da je prostora za nadaljnji razvoj na tem področju še precej. Med nalogami za prihodnost je ruski premier izpostavil tudi povečanje obsega investicij, ki še ni dosegel najvišje ravni, tako da naj bi bilo še veliko rezerv za nadaljevanje. V prihodnje bosta državi tako izboljševali strukturo dvostranske trgovine.

Glede na to, da je več slovenskih investicij v Rusiji kot ruskih v Sloveniji, je po njenih besedah še veliko prostora za vlaganja z ruske strani. Rusi bi lahko med drugim investirali tudi v lesnopredelovalno industrijo, je menila. Slovenska premierka je pojasnila še, da je ponosna, da pri trenutno največjem ruskem projektu, pripravi olimpijskih iger v Sočiju, sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki.

Bratuškova: Verjamem, da Južni tok bo

Kot je ocenil ruski premier Dmitrij Medvedjev, ne želijo zaostrovati zapleta, do katerega je prišlo na ravni EU, čeprav se z očitki ne strinjajo. Bratuškova je izrazila pričakovanje, da bodo ti problemi rešeni in da projekt bo. Minuli teden je odjeknila novica, da projekt, katerega nosilec je ruski energetski velikan Gazprom, ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica držav EU, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o izgradnji plinovoda oblikovati na novo.

Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo raztezal na dolžini 266 kilometrov. Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma.

Slovenija strateški partner Rusije na Balkanu

Zbrane je nagovoril tudi ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki je pojasnil, da imata Slovenija in Rusija tople, prijateljske odnose. Kot je poudaril, je Slovenija strateški partner Rusije na Balkanu. Osrednja vloga, ko gre za gospodarske odnose, po besedah Nikiforova pripada projektu plinovoda Južni tok, izpostavil pa je še določene uspehe na področju investicijskih projektov s strani Krke, Rika ipd. Minister je izrazil še prepričanje, da se bodo z današnjo investicijsko konferenco umaknile vse izmišljene ovire in se bo blagovna menjava še povečala.

Sledila je okrogla miza o investicijskih priložnostih v Sloveniji. V Sloveniji je možnosti za vlaganje precej, čas za naložbe pa je pravi, je menil Sergej Gorkov, namestnik predsednika uprave Sberbank, ki je kot prva ruska banka v Slovenijo stopila prek nakupa avstrijske Volksbank.

Kot je pojasnil, so se dolgovi slovenskih bank zanje izkazali kot možnost. Dodal je, da so v Sloveniji v stiku z vsemi velikimi podjetji, tudi Mercatorjem in Petrolom.

Sergej Frolov, podpredsednik ruske skupine podjetij Koks, ki je večinski lastnik skupine SIJ – Slovenske industrije jekla (Sij), je med privlačnostmi Slovenije omenil njeno lego v središču Evrope, prijateljstvo in sorodnost med narodoma. Manj zadovoljen je z visokimi zahtevami, vezanimi na ekologijo. Tu bi veljalo stvari poenostaviti, je ocenil.

Skalar: Za Ruse bi bila lahko zanimiva Aerodrom Ljubljana in Adria Airways

Ruske vlagatelje v sklopu prvega privatizacijskega svežnja verjetno bolj kot porfeljske naložbe zanimajo veliki deleži, je ob robu rusko-slovenske investicijske konference v Moskvi ocenil v. d. direktorja javne agencije Spirit Boštjan Skalar. Kot je dodal, bi se lahko zanimali za Aerodrom Ljubljana in Adrio Airways. Skalar še meni, da bodo Rusi investirali v naložbe, za katere bodo ocenili, da lahko z njimi delajo resno in dolgoročno. To pomeni, da jih bolj kot portfeljski zanimajo večji deleži.

Rusija je v odnosu do Slovenije že po tradiciji prijateljska država, poslovanje med gospodarstveniki pa že teče, čeprav bi ga bilo lahko verjetno bistveno več, je poudaril Skalar. Kot je spomnil, je ruskih investicij v Sloveniji mogoče za 50 milijonov evrov, medtem ko je slovenskih v Rusiji za 250 milijonov evrov. "Mislim, da so tu potenciali veliki," je dejal Skalar.

Ruskih podjetij, ki vlagajo v Sloveniji, je po njegovih besedah 600, a večinoma kupujejo nepremičnine, kar "niso neke resne investicije, kot jih imamo iz Italije, Francije, Nemčije". "Mi si vsekakor želimo pritegniti resne, dolgoročne investitorje, ki bodo prinesli sveže ideje, poglede na mednarodno poslovanje," je povedal.

Za Ruse naj bi bil, tako Skalar, v Sloveniji najbolj zanimiv turizem, zato je bilo na investicijski konferenci predstavljenih več turističnih projektov. Slovenija si od tega ne obeta le vlaganj, temveč tudi prihod ruskih gostov, je pristavil. Zanimivi naj bi bili še lesnopredelovalna industrija in drugi nepremičninski projekti.