Premier Cerar v DZ o bančni luknji: Javni linč se mi zdi neprimeren

Redna oktobrska seja DZ se je začela z razpravo o bančni luknji. Anže Logar (SDS) je v poslanskem vprašanju premierju Miru Cerarju naštel imena ljudi, ki naj bi bili domnevno krivi zanjo, in danes delujejo v vladnih institucijah. "Takšen javni linč se mi zdi neprimeren," je v odgovoru izpostavil premier.

Logar je naštel imena ljudi, ki naj bi bili na funkcijah ob nastanku t.i. bančne luknje in danes delujejo v različnih vladnih oz. državnih institucijah. A Cerar mu je odgovoril, da nihče od navedenih ni bil ovaden, sploh pa ne pravnomočno obtožen. "Zato nimam oprijemljivega razloga, da bi menil, da naštete osebe niso primerne za opravljanje funkcije," je poudaril.

Večji del te zgodbe je sedaj na državnem tožilstvu, je povzel Cerar ter izrazil upanje, da bodo zadeve čim prej prišle do sodišč in do končnih razsodb. "Odločno smo se lotili preiskav, uvedli pa smo tudi več sistemskih ukrepov, da do tovrstnih zlorab ne bo več prihajalo," je dejal Cerar in menil, da so sprejeli tudi veliko sistemskih stvari, da bodo pristojni organi lahko končali delo.

Povzel je, da je bilo največ spornih kreditov najetih v obdobju 2004 do 2008. Policija je od leta 2013 do septembra letos zaznala 258 sumov kaznivih dejanj v bankah, podala 106 kazenskih ovadb za 138 kaznivih dejanj ter pri tem ovadila 157 bančnikov in škodo v teh postopkih ocenila na 456 milijonov evrov. "Od leta 2015 se število zaznanih kaznivih dejanj zmanjšuje, v preiskavi je še 35 sumov kaznivih dejanj," je nanizal statistiko.

"Za ureditev statusa narodnih skupnosti iz razpadle SFRJ pristojen DZ"

Poslanka Levice Violeta Tomič je na seji pozvala premierja pozvala k priznanju statusa manjšin za narodne skupnosti, ki izvirajo iz razpadle SFRJ. Cerar je opozoril, da predlog Levice zadeva predvsem parlament, kjer morajo za dopolnitev ustave zbrati dvotretjinsko soglasje. To sicer po njegovih informacijah trenutno ni zagotovljeno.

Tomičeva je opozorila, da so v Sloveniji na področju ureditve položaja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ sprejeli le deklaracijo o njihovem položaju.

Pri tem je bila kritična tudi do Cerarja, ki je podpisal koalicijsko pogodbo, kjer so med drugim zapisali, da nameravajo urediti pravice in status teh narodnih skupnosti, vendar "kljub temu do danes na temu področju niste naredili čisto nič".

V poslanski skupini Levica so pripravili predlog za dopolnitev ustave, da so Albanci, Bošnjaki, Makedonci, Srbi in Hrvati, ki živijo v Sloveniji, manjšinske narodne skupnosti in da se njihove pravice in položaj uredijo z zakonom. Vendar stranka še ni dobila potrebnih 20 podpisov za razpravo. Tomičeva je opozorila, da podpisa ni prispeval noben poslanec koalicijskih strank SMC, DeSUS in SD.

Cerar je v odgovoru Tomičevi zagotovil, da je ureditev položaja narodnih skupin zelo pomembna ter da tudi v njegovi SMC spodbujajo vse ukrepe, ki koristijo tem narodnim skupnostim in njihovemu dobrem sožitju v Sloveniji. Spomnil je, da se pogovarjajo s predstavniki skupnosti o zakonski izboljšavi statusa v Sloveniji. Premier je naklonjen temu, da bi se zadeva uredila tudi na ustavni ravni. Sicer pa je spomnil, da te skupnosti že lahko krepijo svoj jezik, nacionalno identiteto in kulturo.

Tomičevi je dejal, da je njen predlog vezan na državni zbor, ki je ustavodajno telo. Tu pa je potrebna dvotretjinska večina. Po njegovih informacijah tega soglasja trenutno ni možno doseči. Tudi sicer pa predlog še ni vložen.

Je pa Cerar vseeno obljubil svojo podporo, če se zagotovi uspešnost predloga in podporo vlade. "Vlada bo tu pomagala z informacijami, pobudami in vsemi možnimi sredstvi, ki so ji na voljo," je dejal.

Tomičeva je še opozorila, da lahko s podporo koalicije in predstavnikoma narodnih manjšin predlog Levice v DZ doseže dvotretjinsko večino. Po njenem pa je sedaj skrajni čas, da se prizna njihov status na primeren način in začne postopek razprave, za katerega poslanska skupina potrebuje 20 podpisov.

Cerar pozval DZ k vnovični potrditvi novele zakona o kazenskem postopku

Predsednik vlade je sicer pozval poslance k vnovični potrditvi predloga novele zakona o kazenskem postopku. DZ bo namreč na zahtevo državnega sveta znova odločal o noveli, ki med drugim omejuje sodno preiskavo ter uvaja možnost zaslišanja prič in osumljencev s strani policije in tožilstva v predkazenskem postopku.

V prvem odločanju v DZ je novelo zakona o kazenskem postopku podprlo 32 poslancev, v glavnem iz vrst SMC, čeprav tudi iz te stranke podpora ni enotna. Za vnovično potrditev novele je potrebnih najmanj 46 glasov, glede na napovedi strank in posameznih poslancev pa je težko pričakovati, da bi dobil zadostno podporo.

Cerar se je vnovičnega odločanja o noveli dotaknil v odgovoru na vprašanje poslanke NSi Ljudmile Novak, ki je želela slišati, kaj bo vlada naredila, da bo zagotovila pravično državo, v katerih bodo zakoni veljali za vse enako. V Sloveniji po njenem mnenju obstajata dve pravni državi - ena velja za običajne državljane, ki so za majhne prekrške kaznovani z visokimi kaznimi, ki jih morajo hitro plačati.

"Upravičeno, vendar pa morajo vsi zakoni veljati za vse enako. Druga pravna država namreč velja le za določene izbrance, ki jim je dovoljeno prav vse, tudi velike nepoštenosti, pa za to ne odgovarjajo," je opozorila Novakova. Cerar je v odgovoru izrazil razumevanje za kritike ljudi, da pravna država ne deluje optimalno, da je pravica prepogosto prepočasna in da ni vedno povsem nepristranska.

"S tem se ne izogibam odgovornosti vlade, ampak to je treba zelo jasno povedati, da je pravzaprav odgovornost za pravno državo porazdeljena na vse. Del odgovornosti nosijo organi odkrivanja, del tožilstvo, del sodstvo, del seveda vlada z ministrstvi, del pa nosimo vsi državljani," je dejal Cerar in ocenil, da je "včasih pravna zavest med državljani še prešibka".

Cerar je spomnil, da je vlada predvsem na področju pregona najzahtevnejše gospodarske kriminalitete sprejela številne ukrepe. To je po njegovih besedah še posebej pomembno zato, "ker s tem naslavljamo skozi pregon za kazniva dejanja in druga kaznovalna ravnanja pravzaprav tiste, ki so najbolj vplivni v družbi, ki so na najvplivnejših mestih in položajih in s tem dejansko skušamo izenačiti to pozicijo, da bi prišli do večje enakopravnosti, ki si jo vsi želimo".

Tako je vlada po Cerarjevih navedbah med drugim zvišala kazni za korupcijska kazniva dejanja, podaljšala zastaralne roke za gospodarska in korupcijska kazniva dejanja ter zaostrila kazensko zakonodajo na področju davčnih utaj in pranja denarja.

Cerar o prioritetah do konca mandata

Prednostni projekti vlade bodo do konca mandata naložbe v prometno infrastrukturo, energetiko, zdravstveno varstvo, izobraževanje in varnost, je dejal Miro Cerar. "Gremo naprej z dialogom, posluhom in zavestjo gospodarja, ki skrbi za javne finance in dela napredek postopno, a zanesljivo v dobro ljudi," je dodal.

Med prednostnimi področji je v odgovoru na poslansko vprašanje Matjaža Hana (SD), kateri so predvideni koraki pri odpravljanju varčevalnih ukrepov ter ključne investicije do konca mandata te vlade, naštel še naložbe v telekomunikacije in pametna omrežja, predelavo lesa, energetsko sanacijo stavb, kmetijstvo, znanost in šport. "Investicije se povečujejo, računamo, da bodo v porastu tudi na zasebnem področju," je dejal.

Han je poslansko vprašanje postavil v luči tega, da država dosega visoko gospodarsko rast, brezposelnost se znižuje, a nekateri vseeno tega ne občutijo na svoji koži. "Od statističnih kazalnikov ljudje ne morejo iti v trgovino po kruh," je menil, zato ga je zanimalo, kdaj bo država odpravila vse varčevalne ukrepe, ki jih je sprejela v času gospodarske krize.

Cerar je med drugim spomnil na zaveze v predlogu proračunov za prihodnje dve leti, ki odpravljata omejitve na področju pokojnin in družinskih prejemkov, povzel je napredek v pogajanjih s sindikati javnega sektorja glede odprave anomalij v najnižjih plačnih razredih ter načrte glede povečanja povprečnin za občine. Napovedal je tudi pospešitev črpanja evropskih sredstev, da bo "država imela investicijski naboj tudi iz tega naslova".